Page 83 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 83
Gregor Pompe, ZBOROVSKA USTVARJALNOST LOJZETA LEBIÈA
prekinjajo enski glasovi, sledi nova vdor srednjeveške posvetne, tokrat »Plesne pesmi«
(IV/B). Ta je napisana za kitaro, sopransko in altovsko kljunasto flavto ter oblikovana kot
nekakšen kitièni dvogovor med Fauvelom (tenor) in Fortuno (sopran). Ob koncu se iz
zvoènika oglasi Pripovedovalèevo ritmièno enakomerno izgovarjanje, ki preide v
»Bakanal« (IV/C). Ta se priène s »Plesom ensk« (IV/C/a): nad avtentièno plesno glasbo
iz 14. stoletja, ki prihaja iz zvoènika, in ob konstantnem ritmiènem obrazcu tolkal se
vrstijo dialogi, povezani s Fauvelovo poroko, plesu enske sledi »Ples moških« (IV/C/b),
ki obnavlja ritmièni odsek iz drugega stavka (II/A). Po ponovljenem »Plesu moških« sledi
»Zaèetek razpušèenosti« (IV/C/c), v katerem se vokalizacije enskih glasov dopolnjujejo
z moškim izgovarjanjem šestih naslovnih neèednosti, zmeraj gostejšo teksturo pa
prekinjajo še hihitanja. Najveèja gostota je dose ena z aleatoriènim odsekom, ki ga
skladatelj poimenuje »Frenetièna situacija« (gl. prim. 2) in v katerem je dose ena najveèja
intenzivnost s svobodnim izgovarjanjem besed, povzemanjem folklornih obrazcev,
poskusi, da bi zboristi s hrupom preglasili drug drugega.
Primer 2: »Frenetièna situacija« z viška èetrtega stavka Fauvela ’86 – skladateljev zapis
prevzema doloèene poteze grafiène notacije.
Po nekaj odrezavih vzklikih se z elektronsko glasbo iz zvoènika, Pripovedovalèevim
besedilom in nekaj udarci tolkal prièenja peti stavek, »Envie« (Zavist). Temu kratkemu,
atmosferiènemu prehodu (V/A) sledi ponovitev srednjeveške pesmi iz tretjega stavka
83
prekinjajo enski glasovi, sledi nova vdor srednjeveške posvetne, tokrat »Plesne pesmi«
(IV/B). Ta je napisana za kitaro, sopransko in altovsko kljunasto flavto ter oblikovana kot
nekakšen kitièni dvogovor med Fauvelom (tenor) in Fortuno (sopran). Ob koncu se iz
zvoènika oglasi Pripovedovalèevo ritmièno enakomerno izgovarjanje, ki preide v
»Bakanal« (IV/C). Ta se priène s »Plesom ensk« (IV/C/a): nad avtentièno plesno glasbo
iz 14. stoletja, ki prihaja iz zvoènika, in ob konstantnem ritmiènem obrazcu tolkal se
vrstijo dialogi, povezani s Fauvelovo poroko, plesu enske sledi »Ples moških« (IV/C/b),
ki obnavlja ritmièni odsek iz drugega stavka (II/A). Po ponovljenem »Plesu moških« sledi
»Zaèetek razpušèenosti« (IV/C/c), v katerem se vokalizacije enskih glasov dopolnjujejo
z moškim izgovarjanjem šestih naslovnih neèednosti, zmeraj gostejšo teksturo pa
prekinjajo še hihitanja. Najveèja gostota je dose ena z aleatoriènim odsekom, ki ga
skladatelj poimenuje »Frenetièna situacija« (gl. prim. 2) in v katerem je dose ena najveèja
intenzivnost s svobodnim izgovarjanjem besed, povzemanjem folklornih obrazcev,
poskusi, da bi zboristi s hrupom preglasili drug drugega.
Primer 2: »Frenetièna situacija« z viška èetrtega stavka Fauvela ’86 – skladateljev zapis
prevzema doloèene poteze grafiène notacije.
Po nekaj odrezavih vzklikih se z elektronsko glasbo iz zvoènika, Pripovedovalèevim
besedilom in nekaj udarci tolkal prièenja peti stavek, »Envie« (Zavist). Temu kratkemu,
atmosferiènemu prehodu (V/A) sledi ponovitev srednjeveške pesmi iz tretjega stavka
83
