Page 84 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 84
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
(III/C), tokrat z drugim besedilom (»Pour re couvrer aleiance …«; V/B). Sklepni stavek,
»Lâcheté« (Strahopetnost), je zasnovan kot premoèrtna gradacija, ki nastaja v obliki
soigre med zvoki z magnetofonskega traku (posamezni nastopi zvokov in transformacije
so kontrolirani èasovno z logiko zlatega reza) in zborom. Osnovno prvino na traku
predstavlja postopno pospeševanje osnovnega ritmiènega pulza, ki od enakomernega
koraèniškega prehaja v zmeraj bolj gosto nervoznega oziroma takšnega, ki jasno aludira
na sodobno popularno glasbo, pravi tehno beat. Zbor se temu ritmiènemu stopnjevanju
najprej »zoperstavi« z menjavanjem samoglasnikov na enem tonu, kar daje znaèilno
alikvotno zvoènost, nato sledi dosledna ponovitev odseka iz prvega stavka (»Najava zla«)
z oscilacijami kromatiènih kompleksov in kratkimi figurami solistov. Dinamika se
stopnjuje z novimi zborovskimi obrazci in zavijanjem sirene, na višku pa sledi »Kadenca
pripovedovalca«. Odrezavo petje besedila »Iz temne smo in svetle polovice«,
kombinirano z ritmiènim izštevanjem imen neèednosti, vodi do sklepa, ki se prièenja z
ozkimi poltonskimi gibanji v znaèilnih »organumskih« vzporednih kvintah (zelo podoben
efekt malo kasneje sreèamo v zborovskem delu »Mozaiki« iz ciklusa Ajdna), ki se odprejo
svetlejšemu, obogatenemu Des-duru, ki skladbo zakljuèi v optimistièni noti (»in sanje so,
da verujemo vanje«).
Kljub svoji izraziti dru beni kritiènosti skladba ni do ivela politiènih napadov, prav
nasprotno, ustvarjalci predstave (poleg skladatelja še koreografinja Ksenija Hribar in
zborovodja Jernej Habjaniè) so za scensko predstavo prejeli nagrado Prešernovega
sklada.
Tabela 2: Struktura Fauvela ’8619
19 S poševnim tiskom so oznaèeni odseki, ki povzemajo material prejšnjih odsekov, z mastnim tiskom pa
tisti odseki, ki jih je skladatelj povzel v kantato Zgodbe/Fables leta 2005.
84
(III/C), tokrat z drugim besedilom (»Pour re couvrer aleiance …«; V/B). Sklepni stavek,
»Lâcheté« (Strahopetnost), je zasnovan kot premoèrtna gradacija, ki nastaja v obliki
soigre med zvoki z magnetofonskega traku (posamezni nastopi zvokov in transformacije
so kontrolirani èasovno z logiko zlatega reza) in zborom. Osnovno prvino na traku
predstavlja postopno pospeševanje osnovnega ritmiènega pulza, ki od enakomernega
koraèniškega prehaja v zmeraj bolj gosto nervoznega oziroma takšnega, ki jasno aludira
na sodobno popularno glasbo, pravi tehno beat. Zbor se temu ritmiènemu stopnjevanju
najprej »zoperstavi« z menjavanjem samoglasnikov na enem tonu, kar daje znaèilno
alikvotno zvoènost, nato sledi dosledna ponovitev odseka iz prvega stavka (»Najava zla«)
z oscilacijami kromatiènih kompleksov in kratkimi figurami solistov. Dinamika se
stopnjuje z novimi zborovskimi obrazci in zavijanjem sirene, na višku pa sledi »Kadenca
pripovedovalca«. Odrezavo petje besedila »Iz temne smo in svetle polovice«,
kombinirano z ritmiènim izštevanjem imen neèednosti, vodi do sklepa, ki se prièenja z
ozkimi poltonskimi gibanji v znaèilnih »organumskih« vzporednih kvintah (zelo podoben
efekt malo kasneje sreèamo v zborovskem delu »Mozaiki« iz ciklusa Ajdna), ki se odprejo
svetlejšemu, obogatenemu Des-duru, ki skladbo zakljuèi v optimistièni noti (»in sanje so,
da verujemo vanje«).
Kljub svoji izraziti dru beni kritiènosti skladba ni do ivela politiènih napadov, prav
nasprotno, ustvarjalci predstave (poleg skladatelja še koreografinja Ksenija Hribar in
zborovodja Jernej Habjaniè) so za scensko predstavo prejeli nagrado Prešernovega
sklada.
Tabela 2: Struktura Fauvela ’8619
19 S poševnim tiskom so oznaèeni odseki, ki povzemajo material prejšnjih odsekov, z mastnim tiskom pa
tisti odseki, ki jih je skladatelj povzel v kantato Zgodbe/Fables leta 2005.
84
