Page 82 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 82
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Hribar), osvetljava in gestika pevcev pomembni nosilci dogajanja, »zgodbe«. Fauvel se
torej anrsko giblje na tanki meji med oratorijem, opero in zborovsko kompozicijo ter na
ta naèin odslikava specifiène anrske zagate glasbenega gledališèa 20. stoletja, ki je iskalo
forme, kar najbolj oddaljene od zgodovinsko iztrošenih opernih rešitev. V Fauvelu nosijo
nosilno te o naracije teksti, posneti na magnetofonski trak: ti lahko zgodbo pripovedujejo
ali osvetljujejo (Pripovedovalec), spet drugiè pa imamo opravka z monologi glavnih
protagonistov (Monolog Fauvela, Monolog Fortune, Kadenca Pripovedovalca). Zbor
dogajanje in besedila s svojimi gestami in premiki predvsem komentira ali ilustrira
(Fauvelova poroka), mestoma se spremeni v brezimno mno ico, ki se distancira od
Fauvelovih »metod« in jasno izprièuje, da ves svet ni samo zlo, s èimer razkriva osrednjo
misel dela, oblikovano sicer kot tipièno Lebièevo dihotomijo – »Iz temne smo in svetle
polovice.«
Skladbo sestavlja v skladu s kratico naslova dela šest neprekinjenih stavkov, vsak pa je
povezan z eno izmed Fauvelovih neèednosti, pri èemer vsak stavek razpada še na
posamezne odseke, ki razkrivajo ciklièno zasnovo dela (ponavljanje materiala). Prvi
stavek, »Flatterie« (Priliznjenost), slu i za predstavitev glavnega »junaka«, scensko pa je
v središèu postopno prihajanje zbora na oder in njegovo osvetljevanje. Drugi stavek,
»Avarice« (Skopost), prinaša s svojo moèno ritmiènostjo jasen kontrast. Prvi odsek,
»Lakomnost« (II/A), vzpostavlja znaèilen ritem z menjavanjem dvodobne in tridobne
mere, ki ga vzpostavljata moški zbor z ritmiènim izgovarjanjem fonemov in zlogov
a-va-rice ter udarjanjem z nogo ob tla in tolkala. Takšen moèan ritem se izteèe v »Pesem
oblasti« (II/B), prvi vdor srednjeveške glasbe (na misel pride baladni slog Philippa de
Vitryja, ki bi lahko bil tudi eden izmed avtorjev glasbe v rokopisu Roman de Fauvel18).
Gre za duet dveh falzetistov (forma izdaja poteze oblike bar), ki ju spremljajo ustrezni
historièni inštrumenti (kljunasta flavta in kraguljèki/tamburin). V tretjem stavku,
»Ulenie« (Nizkotnost), prihaja celotno glasbeno dogajanje iz zvoènikov oziroma z dveh
magnetofonskih trakov. Zvoèna osnova je statièen industrijski šum na prvem zvoèniku, iz
drugega prihaja polglasno, nervozno recitiranje zbora v obliki zamaknjenih ritmiènih
imitacij, nad katerimi plete Fauvel svoj Monolog (III/A). Tem osnovnim plastem je v
nadaljevanju (III/B) dodan enakomeren tolkalni utrip, ki je sprva koraèniški, nato pa vse
bolj prestopa v jazzovski beat, ki tu slu i kot šifra za ni jo glasbo, glasbeno zlo, obenem se
ritmièno izgovarjanje zbora spremeni v prepevanje enakomernih, v ambitusu ozkih
melodiènih obrazcev. Ti se izteèejo v novo srednjeveško pesem »Quomodo cantabimus
…« (III/C, ponovno imamo opraviti z obliko bar), katere melodiène in tonalne obrise
najprej nakazuje ritmièno svobodna linija kitare ali lutnje, nato pa melodijo v E-duru
prevzame solistièni glas, ki se sam spremlja s trianglom oziroma kraguljèki. Iz pedalnega
tona e se izvije zbor »Iz temne smo in svetle polovice …« (III/D). Glasba iz zvoènikov se
prelije v naslednji stavek, »Variété« (Nestanovitnost èudi): pedalni ton na kitari, dose en z
lokovanjem, slu i kot osnova za udarce na kamenèke in monolog Fortune (IV/A), v
katerega posega zbor s clustrskim izgovarjanjem latinskega besedila v enskem zboru.
Sledi ritmièno izgovarjanje francoskega besedila v moških glasovih, ki ga z odmevi
18 Andrew Wathey, »Fauvel, Roman de«, v: Grove Music Online, Oxford University Press,
http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/09372,
dostopano 13. marca 2014.
82
Hribar), osvetljava in gestika pevcev pomembni nosilci dogajanja, »zgodbe«. Fauvel se
torej anrsko giblje na tanki meji med oratorijem, opero in zborovsko kompozicijo ter na
ta naèin odslikava specifiène anrske zagate glasbenega gledališèa 20. stoletja, ki je iskalo
forme, kar najbolj oddaljene od zgodovinsko iztrošenih opernih rešitev. V Fauvelu nosijo
nosilno te o naracije teksti, posneti na magnetofonski trak: ti lahko zgodbo pripovedujejo
ali osvetljujejo (Pripovedovalec), spet drugiè pa imamo opravka z monologi glavnih
protagonistov (Monolog Fauvela, Monolog Fortune, Kadenca Pripovedovalca). Zbor
dogajanje in besedila s svojimi gestami in premiki predvsem komentira ali ilustrira
(Fauvelova poroka), mestoma se spremeni v brezimno mno ico, ki se distancira od
Fauvelovih »metod« in jasno izprièuje, da ves svet ni samo zlo, s èimer razkriva osrednjo
misel dela, oblikovano sicer kot tipièno Lebièevo dihotomijo – »Iz temne smo in svetle
polovice.«
Skladbo sestavlja v skladu s kratico naslova dela šest neprekinjenih stavkov, vsak pa je
povezan z eno izmed Fauvelovih neèednosti, pri èemer vsak stavek razpada še na
posamezne odseke, ki razkrivajo ciklièno zasnovo dela (ponavljanje materiala). Prvi
stavek, »Flatterie« (Priliznjenost), slu i za predstavitev glavnega »junaka«, scensko pa je
v središèu postopno prihajanje zbora na oder in njegovo osvetljevanje. Drugi stavek,
»Avarice« (Skopost), prinaša s svojo moèno ritmiènostjo jasen kontrast. Prvi odsek,
»Lakomnost« (II/A), vzpostavlja znaèilen ritem z menjavanjem dvodobne in tridobne
mere, ki ga vzpostavljata moški zbor z ritmiènim izgovarjanjem fonemov in zlogov
a-va-rice ter udarjanjem z nogo ob tla in tolkala. Takšen moèan ritem se izteèe v »Pesem
oblasti« (II/B), prvi vdor srednjeveške glasbe (na misel pride baladni slog Philippa de
Vitryja, ki bi lahko bil tudi eden izmed avtorjev glasbe v rokopisu Roman de Fauvel18).
Gre za duet dveh falzetistov (forma izdaja poteze oblike bar), ki ju spremljajo ustrezni
historièni inštrumenti (kljunasta flavta in kraguljèki/tamburin). V tretjem stavku,
»Ulenie« (Nizkotnost), prihaja celotno glasbeno dogajanje iz zvoènikov oziroma z dveh
magnetofonskih trakov. Zvoèna osnova je statièen industrijski šum na prvem zvoèniku, iz
drugega prihaja polglasno, nervozno recitiranje zbora v obliki zamaknjenih ritmiènih
imitacij, nad katerimi plete Fauvel svoj Monolog (III/A). Tem osnovnim plastem je v
nadaljevanju (III/B) dodan enakomeren tolkalni utrip, ki je sprva koraèniški, nato pa vse
bolj prestopa v jazzovski beat, ki tu slu i kot šifra za ni jo glasbo, glasbeno zlo, obenem se
ritmièno izgovarjanje zbora spremeni v prepevanje enakomernih, v ambitusu ozkih
melodiènih obrazcev. Ti se izteèejo v novo srednjeveško pesem »Quomodo cantabimus
…« (III/C, ponovno imamo opraviti z obliko bar), katere melodiène in tonalne obrise
najprej nakazuje ritmièno svobodna linija kitare ali lutnje, nato pa melodijo v E-duru
prevzame solistièni glas, ki se sam spremlja s trianglom oziroma kraguljèki. Iz pedalnega
tona e se izvije zbor »Iz temne smo in svetle polovice …« (III/D). Glasba iz zvoènikov se
prelije v naslednji stavek, »Variété« (Nestanovitnost èudi): pedalni ton na kitari, dose en z
lokovanjem, slu i kot osnova za udarce na kamenèke in monolog Fortune (IV/A), v
katerega posega zbor s clustrskim izgovarjanjem latinskega besedila v enskem zboru.
Sledi ritmièno izgovarjanje francoskega besedila v moških glasovih, ki ga z odmevi
18 Andrew Wathey, »Fauvel, Roman de«, v: Grove Music Online, Oxford University Press,
http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/09372,
dostopano 13. marca 2014.
82
