Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 86
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
»plesna« izgovarjanja. Tik pred koncem nastopi nov »plesni« odsek, tokrat v izrazitem
svingovskem ritmu (2:1), s katerim Lebiè oponaša logiko sodobne zabavne industrije in
tako dose e višek ironije – kljub temu da ladja neizogibno tone, nebrzdano in neosvešèeno
rajanje ostaja.1
Èe izkorišèajo skladbe Fauvel ’86, Hvalnica svetu in Vrtiljak obogateno zasedbo z
dodanimi glasbili in prostorsko-scensko uresnièitvijo, potem slu ijo takšni
anrsko-zasedbeni preskoki drugaènim namenom v skladbah Ajdna in Urok. Obe namreè
skušata o ivljati primarne, ritualistiène obèutke in se zdi, da elita pomešati inovativno s
staro itnim. Toda poleg dru beno-kritiènega in mistièno-ritualnega je za nekatera
Lebièeva poznejša anrsko izmuzljiva zborovska dela znaèilno tudi bolj odloèno
pogledovanje proti transcendentalnemu. To velja tako za kantatom Bo iène zgodbe – Puer
natus … (2000) za sopran, bariton, mladinski zbor, mešani zbor in orkester kot tudi za
skladbo Upanje (2000) za mladinski ali enski zbor z dodatnimi glasbili (kljunaste flavte,
okarina, melodika). Izbrana srednjeveška besedila v kantati so seveda zvezana tudi z
glasbo, to je z gregorijanskim koralom in nekoliko kasnejšo srednjeveško melodijo pesmi
»Resonet in laudibus«, ki pa ju Lebiè samo nakazuje in ne prevzema v celoti. Temu je
prikrojen tudi oblikovni model: skladba je sestavljena kot zaporedje petih stavkov, vendar
daje predvsem obèutek niza pesmi, med katere so vstavljeni krajši inštrumentalni vlo ki,
ki slu ijo kot prehodi, saj v njih ne nastopi pomembnejši glasbeni material. Takšna
»pesemskost« odpira širok raster od citata gregorijanskega korala, simulacije organumske
zvoènosti, protestantskega korala, slovenskega ljudskega petja do orkestrskega
samospeva, opernega dueta in umirjenega recitativa. anrska raznolikost je namenska,
izhaja pa iz skladateljeve osnovne ideje, da bi vzpostavil »ravnote je med slovenskim
domaèijskim bo iènim razpolo enjem in univerzalno glasbenostjo«.2 Takšno ravnovesje
skladatelj dosega s postopkom, ki niha med kola nostjo in palimpsestnostjo – starinski,
srednjeveški glasbeni emblemi se »izvijajo pa zopet vraèajo in utapljajo v sodobnejšo
zvoènost«.3 Seveda je glasbena in vsebinska podoba kantate prilagojena naroèilu RTV
Slovenija za bo ièni koncert leta 2000, ki je bil v ivo oddajan v mednarodni eter, skoraj
nekaj podobnega pavelja tudi za skladbo Upanje, ki je bila nastala za mednarodni projekt
»Songbridge 2000« in je bila premierno izvedena na festivalu »Europa Cantat« v
francoskem Neversu. Za skladatelja gotovo ni bilo nepomembno dejstvo, da je bil
zborovski festival vkljuèen v »Leto miru« pod pokroviteljstvom Zdru enih narodov in
Unesca in da je bila osrednja tema tega leta »Glasba v slu bi miru«. Skladatelj je izbral dve
besedili (Iz pomladnih pesmi Antona Vodnika in Pomladno eljo Anice Èernej), katerih
»motivi […] odpirajo pritajeno simboliènost«.4 Vsebinsko povezavo izdajata e naslova
pesmi: pomlad, ki je v središèu obeh pesmi, je širša metafora za eljo po sreèi, ljubezni,
celo ivljenjskem prerajanju – skupni imenovalec takšnih asociacij, na nevsiljiv naèin
povezanih s krovno temo leta, pa je prav gotovo upanje, prebujanje ne nih èustev.
1 Skladatelj je po krstni izvedbi 22. 4. 2012 vnesel nekaj pomembnih popravkov, zato se zapis razlikuje od
zvoènega posnetka na plošèi Zborovska glasba z instrumenti. Takšne novi konec prinaša ponovni klic k
duhovni osmislitvi, razpet v širokem, »terènem« akordu.
2 Jelena Ukmar, »Lojze Lebiè«, v: Lojze Lebiè, Zgodbe, Bo iène zgodbe (Ljubljana: RTV Slovenija,
Zalo ba kaset in plošè, 2008), 6.
3 Prav tam.
4 Jelena Ukmar, »Skladbe na zgošèenki«, v: Lojze Lebiè, Zborovska glasba z instrumenti (Ljubljana:
Kulturno društvo Glasbena matica in Zalo ba kaset in plošè RTV Slovenija, 2008).
86
»plesna« izgovarjanja. Tik pred koncem nastopi nov »plesni« odsek, tokrat v izrazitem
svingovskem ritmu (2:1), s katerim Lebiè oponaša logiko sodobne zabavne industrije in
tako dose e višek ironije – kljub temu da ladja neizogibno tone, nebrzdano in neosvešèeno
rajanje ostaja.1
Èe izkorišèajo skladbe Fauvel ’86, Hvalnica svetu in Vrtiljak obogateno zasedbo z
dodanimi glasbili in prostorsko-scensko uresnièitvijo, potem slu ijo takšni
anrsko-zasedbeni preskoki drugaènim namenom v skladbah Ajdna in Urok. Obe namreè
skušata o ivljati primarne, ritualistiène obèutke in se zdi, da elita pomešati inovativno s
staro itnim. Toda poleg dru beno-kritiènega in mistièno-ritualnega je za nekatera
Lebièeva poznejša anrsko izmuzljiva zborovska dela znaèilno tudi bolj odloèno
pogledovanje proti transcendentalnemu. To velja tako za kantatom Bo iène zgodbe – Puer
natus … (2000) za sopran, bariton, mladinski zbor, mešani zbor in orkester kot tudi za
skladbo Upanje (2000) za mladinski ali enski zbor z dodatnimi glasbili (kljunaste flavte,
okarina, melodika). Izbrana srednjeveška besedila v kantati so seveda zvezana tudi z
glasbo, to je z gregorijanskim koralom in nekoliko kasnejšo srednjeveško melodijo pesmi
»Resonet in laudibus«, ki pa ju Lebiè samo nakazuje in ne prevzema v celoti. Temu je
prikrojen tudi oblikovni model: skladba je sestavljena kot zaporedje petih stavkov, vendar
daje predvsem obèutek niza pesmi, med katere so vstavljeni krajši inštrumentalni vlo ki,
ki slu ijo kot prehodi, saj v njih ne nastopi pomembnejši glasbeni material. Takšna
»pesemskost« odpira širok raster od citata gregorijanskega korala, simulacije organumske
zvoènosti, protestantskega korala, slovenskega ljudskega petja do orkestrskega
samospeva, opernega dueta in umirjenega recitativa. anrska raznolikost je namenska,
izhaja pa iz skladateljeve osnovne ideje, da bi vzpostavil »ravnote je med slovenskim
domaèijskim bo iènim razpolo enjem in univerzalno glasbenostjo«.2 Takšno ravnovesje
skladatelj dosega s postopkom, ki niha med kola nostjo in palimpsestnostjo – starinski,
srednjeveški glasbeni emblemi se »izvijajo pa zopet vraèajo in utapljajo v sodobnejšo
zvoènost«.3 Seveda je glasbena in vsebinska podoba kantate prilagojena naroèilu RTV
Slovenija za bo ièni koncert leta 2000, ki je bil v ivo oddajan v mednarodni eter, skoraj
nekaj podobnega pavelja tudi za skladbo Upanje, ki je bila nastala za mednarodni projekt
»Songbridge 2000« in je bila premierno izvedena na festivalu »Europa Cantat« v
francoskem Neversu. Za skladatelja gotovo ni bilo nepomembno dejstvo, da je bil
zborovski festival vkljuèen v »Leto miru« pod pokroviteljstvom Zdru enih narodov in
Unesca in da je bila osrednja tema tega leta »Glasba v slu bi miru«. Skladatelj je izbral dve
besedili (Iz pomladnih pesmi Antona Vodnika in Pomladno eljo Anice Èernej), katerih
»motivi […] odpirajo pritajeno simboliènost«.4 Vsebinsko povezavo izdajata e naslova
pesmi: pomlad, ki je v središèu obeh pesmi, je širša metafora za eljo po sreèi, ljubezni,
celo ivljenjskem prerajanju – skupni imenovalec takšnih asociacij, na nevsiljiv naèin
povezanih s krovno temo leta, pa je prav gotovo upanje, prebujanje ne nih èustev.
1 Skladatelj je po krstni izvedbi 22. 4. 2012 vnesel nekaj pomembnih popravkov, zato se zapis razlikuje od
zvoènega posnetka na plošèi Zborovska glasba z instrumenti. Takšne novi konec prinaša ponovni klic k
duhovni osmislitvi, razpet v širokem, »terènem« akordu.
2 Jelena Ukmar, »Lojze Lebiè«, v: Lojze Lebiè, Zgodbe, Bo iène zgodbe (Ljubljana: RTV Slovenija,
Zalo ba kaset in plošè, 2008), 6.
3 Prav tam.
4 Jelena Ukmar, »Skladbe na zgošèenki«, v: Lojze Lebiè, Zborovska glasba z instrumenti (Ljubljana:
Kulturno društvo Glasbena matica in Zalo ba kaset in plošè RTV Slovenija, 2008).
86
