Page 114 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 114
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
neslovanskih narodih. Okrog 50 % vseh rezijanskih melodij se giblje v obsegu trikorda z
veliko terco. Zelo pogosto je temu trikordu dodana kvarta pod toniko borduna, vendar
samo na zaèetku kot predtakt in je zato zunaj strukture, ki jo smemo imeti za èisto
trikordalno.” (Vodušek, Valens, 1990, str. 89–98).
Iskanje pevnosti in preproste ljudske lirike bo poèasi prevzelo pomembno mesto v
glasbeni govorici tr aškega skladatelja. Nezavedno ga enostavnost in globina ljudske
melodike tako prevzameta in zasvojita, da ju sprejme za svojo. Uporabil ju bo v veèini
svojih avtorskih del tudi pozneje; vèasih samo z znaèilnimi ritmiènimi fragmenti in
moduli ali z vkljuèevanjem ljudske teme v kontrapost neoekspresionistièni govorici.
Pridih ljudskega zavedno pribli a poslušalcu tudi avtorjevo asemantièno sodobno poetiko
in postane sprošèujoè element v sami oblikovni gradnji.
Èarni kus I. (18. februarja 1982, šaljivka - scherzo, posnet v sv. Juriju v Reziji, pela Maria
Madotto - Clemente, po domaèe Marica Fínina).
Enostavna melodija v obsegu kvinte: razlo en durov trozvok, ki zaène na terci in z dodano
II. stopnjo (iz kvinte skoèi za kvarto navzdol) s spremljavo na toniki – pedal. Postopoma
pedal variira in izmenjuje toniko z diatonièno II. stopnjo, tako dose e veèjo harmonsko in
barvno napetost. Spremljavo je preprosto zaupal rokam in nogam, ploskanju in topotanju,
s tem, da udarce postopoma ritmièno gosti z vedno novimi figuracijami. Priporoèljivo je to
ritmièno spremljavo dodeliti manjši skupini ali solistiom in peti malo terco ni je (v E -
duru) s privoljenjem skladatelja. V rezijanšèini je treba èrko l na koncu besede izgovarjati
vedno kot glas l, nikoli kot u (npr. dal, ne dau). Kot to poènejo citiravci, uporablja zvoke
udarjanja nog (s polnim/celim stopalom) in rok. Zakljuèni element zdr evanja in
izpihovanja zadnjega tona izhaja iz antiène uporabe dud v Reziji. Bile so v rabi do 18.
stoletja v Furlaniji. Razširjena so bila predvsem pihala z jezièki (pifferi) in dude. Poèasi jih
je izpodrinila italijanska baroèna violina, ki je postala v Reziji citira in priroèni mali bas
bunkula. Ko je godec na dude spraznil meh, je proizvedel naravni glisando: alteriranje
tona po popušèanju napetosti zraka, ki ga proizvaja. Od tega pozabljenega instrumenta so
nova godala in ljudsko petje privzeli tudi nezgrešljiv zven oziroma naèin igranja; grleno in
predvsem do konca zdr ano petje, da èimbolj spominja na dude. Druga znaèilnost je
pedalni oziroma bordunski ton, ki ga proizvaja tudi citira, ko ob melodiji vleèe z lokom po
praznih strunah. Tega je drugi godec ojaèil na bunkuli. Vse to izhaja iz naèina igranja dud
ali cornamuse, ki ob melodiji proizvaja bordunski ton. Naèin se je prenesel na ljudsko
petje: z znaèilnimi bordunskimi zdr animi toni in zakljuèno kadenco, ki pripelje v
enoglasje. Poznali in rabili so jih tudi ljudski godci v Prekmurju.
Tau ti’ zeleni’ poloze (18. februarja 1992, pastirska pesem, posneta v sv. Juriju v Reziji,
pela Maria Madotto - Clemente, po domaèe Marica Fínina).
Po zaèetnem enoglasju vstopi na toniki kljunasta flavta, najprej pedalno (tonika -
dominanta - tonika). Melodija je enaka kot pri Nana nana, sinièace z glasbenimi okraski
in okrasnimi figurami (izpisani prehodni in menjalnimi toni kot okraski). V drugi kitici
vstopi drugi glas v imitaciji, a nadaljuje kontrapunktièno. Po istem principu vstopata
kljunasti flavti. Ko se postopoma nadgradi in oglasi ritmièno bogatejše štiriglasje, še
vedno jasno prepoznamo znaèilni rezijanski pedal. Poleg kljunastih flavt, lahko
114
neslovanskih narodih. Okrog 50 % vseh rezijanskih melodij se giblje v obsegu trikorda z
veliko terco. Zelo pogosto je temu trikordu dodana kvarta pod toniko borduna, vendar
samo na zaèetku kot predtakt in je zato zunaj strukture, ki jo smemo imeti za èisto
trikordalno.” (Vodušek, Valens, 1990, str. 89–98).
Iskanje pevnosti in preproste ljudske lirike bo poèasi prevzelo pomembno mesto v
glasbeni govorici tr aškega skladatelja. Nezavedno ga enostavnost in globina ljudske
melodike tako prevzameta in zasvojita, da ju sprejme za svojo. Uporabil ju bo v veèini
svojih avtorskih del tudi pozneje; vèasih samo z znaèilnimi ritmiènimi fragmenti in
moduli ali z vkljuèevanjem ljudske teme v kontrapost neoekspresionistièni govorici.
Pridih ljudskega zavedno pribli a poslušalcu tudi avtorjevo asemantièno sodobno poetiko
in postane sprošèujoè element v sami oblikovni gradnji.
Èarni kus I. (18. februarja 1982, šaljivka - scherzo, posnet v sv. Juriju v Reziji, pela Maria
Madotto - Clemente, po domaèe Marica Fínina).
Enostavna melodija v obsegu kvinte: razlo en durov trozvok, ki zaène na terci in z dodano
II. stopnjo (iz kvinte skoèi za kvarto navzdol) s spremljavo na toniki – pedal. Postopoma
pedal variira in izmenjuje toniko z diatonièno II. stopnjo, tako dose e veèjo harmonsko in
barvno napetost. Spremljavo je preprosto zaupal rokam in nogam, ploskanju in topotanju,
s tem, da udarce postopoma ritmièno gosti z vedno novimi figuracijami. Priporoèljivo je to
ritmièno spremljavo dodeliti manjši skupini ali solistiom in peti malo terco ni je (v E -
duru) s privoljenjem skladatelja. V rezijanšèini je treba èrko l na koncu besede izgovarjati
vedno kot glas l, nikoli kot u (npr. dal, ne dau). Kot to poènejo citiravci, uporablja zvoke
udarjanja nog (s polnim/celim stopalom) in rok. Zakljuèni element zdr evanja in
izpihovanja zadnjega tona izhaja iz antiène uporabe dud v Reziji. Bile so v rabi do 18.
stoletja v Furlaniji. Razširjena so bila predvsem pihala z jezièki (pifferi) in dude. Poèasi jih
je izpodrinila italijanska baroèna violina, ki je postala v Reziji citira in priroèni mali bas
bunkula. Ko je godec na dude spraznil meh, je proizvedel naravni glisando: alteriranje
tona po popušèanju napetosti zraka, ki ga proizvaja. Od tega pozabljenega instrumenta so
nova godala in ljudsko petje privzeli tudi nezgrešljiv zven oziroma naèin igranja; grleno in
predvsem do konca zdr ano petje, da èimbolj spominja na dude. Druga znaèilnost je
pedalni oziroma bordunski ton, ki ga proizvaja tudi citira, ko ob melodiji vleèe z lokom po
praznih strunah. Tega je drugi godec ojaèil na bunkuli. Vse to izhaja iz naèina igranja dud
ali cornamuse, ki ob melodiji proizvaja bordunski ton. Naèin se je prenesel na ljudsko
petje: z znaèilnimi bordunskimi zdr animi toni in zakljuèno kadenco, ki pripelje v
enoglasje. Poznali in rabili so jih tudi ljudski godci v Prekmurju.
Tau ti’ zeleni’ poloze (18. februarja 1992, pastirska pesem, posneta v sv. Juriju v Reziji,
pela Maria Madotto - Clemente, po domaèe Marica Fínina).
Po zaèetnem enoglasju vstopi na toniki kljunasta flavta, najprej pedalno (tonika -
dominanta - tonika). Melodija je enaka kot pri Nana nana, sinièace z glasbenimi okraski
in okrasnimi figurami (izpisani prehodni in menjalnimi toni kot okraski). V drugi kitici
vstopi drugi glas v imitaciji, a nadaljuje kontrapunktièno. Po istem principu vstopata
kljunasti flavti. Ko se postopoma nadgradi in oglasi ritmièno bogatejše štiriglasje, še
vedno jasno prepoznamo znaèilni rezijanski pedal. Poleg kljunastih flavt, lahko
114
