Page 116 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 116
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Nana, šèerièica (18. februarja 1992, uspavanka posneta v sv. Juriju v Reziji, pela Maria
Madotto - Clemente, po domaèe Marica Fínina).
Edinstvena melodièno in ritmièno razgibana stara vi a v obsegu kvarte z znaèilno dodano
arzo (V. stopnja v ni i oktavi). Razvoj je zelo jasen: iz enoglasja v dvoglasje in do najveèje
napetosti in emocionalne izpovedi v troglasju. Vsako kitico je obravnaval drugaèe in
gradil en sam izrazni lok. Melodijo je ohranjal vedno v zgornjem glasu in iskal ter gradil
razlike v spremljajoèem dvoglasju. Višek je dosegel z najširšo in akordièno postavitvijo
glasov, od koder ga je vodila le postopna umiritev harmonij, glasov in izpovedi v
sprošèujoèo odrešitev enoglasja. Da ni povsem ponovil zaèetnega postopka pri gradnji in
stremljenju k najveèji napetosti, se je pri razgradnji strukture poslu il povezovanja dveh
kitic. S tem je posegel malo drugaèe in tako ohranil napetost do konca. Harmonije, delni
pedali iz zvestobe rezijanski znaèilnosti, kadence ob sklepu kitic stalno brez terce (zaradi
obèutka arhaiènosti) so elementi, ki krasijo to izredno obdelavo. Obenem ohranja svojo
preprostost iskrene izpovedi materinske ljubezni, ki me kot dirigenta še vedno pretrese in
gane kot prviè.
Èarni kus II. (18. februarja 1992, šaljivka, posneta v sv. Juriju v Reziji, pela Virginia
Clemente Valente, po domaèe Cónfaua).
Izredno kratka melodija, izmenjevanje dveh tonov v obsegu velike sekunde je pogovor
otroka s èrnim kosom. Na prvi pogled brezizrazni napev skladatelju uspe izoblikovati v
zanimivo izredno hitro briljantno ritmièno igro z vedno novimi idejami tako v spremljavi
glasov kot z ritmiènimi obrazci instrumentalne spremljave: dodelil jo je trianglu in
wood-blocku (metalofonu in lesenemu tolkalu). Hitro prehajanje osnovnega motiva med
visokima glasovoma, nato izmenjevalni pedalni ton (terco ni je v altu in nato terco višje v
sopranu) med glasovi pripelje do troglasja, ki vse preseneti s hemiolo ob koncu prvega
dela. Drugi del se priène z nalaganjem glasov v okviru molovega trozvoka, postopnim
bogatenjem z osrednjo modulacijo in uvajanjem repriznega zadnjega stopnjevanja do
ponovne hemiole in znaèilnega zakljuèka brez terce v unisono z izpihnjenim glissandom.
To je še en dokaz neusahljive fantazije in nenavdne spretnosti efektnega gnetenja in
preoblikovanja osnovne celice v jasni glasbeni obliki: velike sekunde. Edina skupna nit je
ponavljajoèi ritmièni model.
Skladatelj je imel izrazit èut za dol ino skladbic in njihovo jasno obliko. Èeprav je
zavestno operiral z zelo skromnimi glasbenimi sredstvi, je motiviki vsake
skladbice/obdelave uspel vdahniti svojstveni peèat, jo premišljeno okarakterizirati ter
vsako novo skladbico zgraditi z novim pedagoškim ciljem. Kljub veèkrat banalnim
napevom se nikoli ni ponavljal. Vedno je skušal pritegniti tako izvajalca kot poslušalca in
ko je èutil potrebo, je presenèal z novimi prijemi, idejami in postopi. V preprosto in
repetitivno kitièno ljudsko petje je vnašal sodobne prijeme in presenetljive zvoènosti, ki
pa jih je dosegal le z vešèim, logiènim vodenjem glasov. Uvajanje nekonvencionalne
ritmiène spremljave z instrumenti je dodatna umetniško-pedagoška vrednost teh drobnih
del. Vedno bolj prisotna je osebnostna umetniška nota z jasnim pedagoškim ciljem. Deset
otroških miniatur efektno za ivi tudi na koncertnem odru, lahko v krajših suitah ali kot
prikaz celotne zbirke.
116
Nana, šèerièica (18. februarja 1992, uspavanka posneta v sv. Juriju v Reziji, pela Maria
Madotto - Clemente, po domaèe Marica Fínina).
Edinstvena melodièno in ritmièno razgibana stara vi a v obsegu kvarte z znaèilno dodano
arzo (V. stopnja v ni i oktavi). Razvoj je zelo jasen: iz enoglasja v dvoglasje in do najveèje
napetosti in emocionalne izpovedi v troglasju. Vsako kitico je obravnaval drugaèe in
gradil en sam izrazni lok. Melodijo je ohranjal vedno v zgornjem glasu in iskal ter gradil
razlike v spremljajoèem dvoglasju. Višek je dosegel z najširšo in akordièno postavitvijo
glasov, od koder ga je vodila le postopna umiritev harmonij, glasov in izpovedi v
sprošèujoèo odrešitev enoglasja. Da ni povsem ponovil zaèetnega postopka pri gradnji in
stremljenju k najveèji napetosti, se je pri razgradnji strukture poslu il povezovanja dveh
kitic. S tem je posegel malo drugaèe in tako ohranil napetost do konca. Harmonije, delni
pedali iz zvestobe rezijanski znaèilnosti, kadence ob sklepu kitic stalno brez terce (zaradi
obèutka arhaiènosti) so elementi, ki krasijo to izredno obdelavo. Obenem ohranja svojo
preprostost iskrene izpovedi materinske ljubezni, ki me kot dirigenta še vedno pretrese in
gane kot prviè.
Èarni kus II. (18. februarja 1992, šaljivka, posneta v sv. Juriju v Reziji, pela Virginia
Clemente Valente, po domaèe Cónfaua).
Izredno kratka melodija, izmenjevanje dveh tonov v obsegu velike sekunde je pogovor
otroka s èrnim kosom. Na prvi pogled brezizrazni napev skladatelju uspe izoblikovati v
zanimivo izredno hitro briljantno ritmièno igro z vedno novimi idejami tako v spremljavi
glasov kot z ritmiènimi obrazci instrumentalne spremljave: dodelil jo je trianglu in
wood-blocku (metalofonu in lesenemu tolkalu). Hitro prehajanje osnovnega motiva med
visokima glasovoma, nato izmenjevalni pedalni ton (terco ni je v altu in nato terco višje v
sopranu) med glasovi pripelje do troglasja, ki vse preseneti s hemiolo ob koncu prvega
dela. Drugi del se priène z nalaganjem glasov v okviru molovega trozvoka, postopnim
bogatenjem z osrednjo modulacijo in uvajanjem repriznega zadnjega stopnjevanja do
ponovne hemiole in znaèilnega zakljuèka brez terce v unisono z izpihnjenim glissandom.
To je še en dokaz neusahljive fantazije in nenavdne spretnosti efektnega gnetenja in
preoblikovanja osnovne celice v jasni glasbeni obliki: velike sekunde. Edina skupna nit je
ponavljajoèi ritmièni model.
Skladatelj je imel izrazit èut za dol ino skladbic in njihovo jasno obliko. Èeprav je
zavestno operiral z zelo skromnimi glasbenimi sredstvi, je motiviki vsake
skladbice/obdelave uspel vdahniti svojstveni peèat, jo premišljeno okarakterizirati ter
vsako novo skladbico zgraditi z novim pedagoškim ciljem. Kljub veèkrat banalnim
napevom se nikoli ni ponavljal. Vedno je skušal pritegniti tako izvajalca kot poslušalca in
ko je èutil potrebo, je presenèal z novimi prijemi, idejami in postopi. V preprosto in
repetitivno kitièno ljudsko petje je vnašal sodobne prijeme in presenetljive zvoènosti, ki
pa jih je dosegal le z vešèim, logiènim vodenjem glasov. Uvajanje nekonvencionalne
ritmiène spremljave z instrumenti je dodatna umetniško-pedagoška vrednost teh drobnih
del. Vedno bolj prisotna je osebnostna umetniška nota z jasnim pedagoškim ciljem. Deset
otroških miniatur efektno za ivi tudi na koncertnem odru, lahko v krajših suitah ali kot
prikaz celotne zbirke.
116
