Page 113 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 113
Stojan Kuret, LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI ...
obenem jo je rešil pred pozabo, ko jo je prestavil v šolo in na koncertni oder z novo
funkcijo in v novi sodobnejši avtorski preobleki.
Z ljudsko pesmijo je povezano tudi nareèje. Odkril je in s tem ohranil celo vrsto arhaizmov
in “starin”, kot jih je sam imenoval, in se jih veselil tudi kot glasbenik.: “saj je nareèje
prvinska posoda našega jezika in je svojevrstna glasba, ta pa danes z nareèji vred izginja:
namesto nje sreèujemo aseptièno izreko standardnega jezika. S tem se odpovedujemo
dragocenemu zakladu.” (zap. Kljun, Branka, 2001a). Le zavestna navezanost na jezik,
ljudi in njih izroèilo jo lahko delno zmore zaustavitvi pred neusmiljenim procesom
globalizacije ob evropeizaciji in ostalih oblikah homologacije.
3.2.1 Primeri
V zbirki najdemo sledeèe skladbe:
Ta na kale (20. maja 1970, šaljivka - scherzo, posneta v Mersinu v Nadiški dolini, pela
Anita Juretig, po domaèe Macónova).
Preprosta melodija, ki jo opredeljuje interval terce, se pojavi najprej enoglasno, kasneje pa
v tercah. V spremljavi se izmenjujeta kovinsko in leseno tolkalo, ki povzemata isti interval
(to so lahko metalofon, zvonèki, celesta ali kaj podobnega, samo da so uglašeni v treh
razliènih višinah in jih izmenjujeta dinamièni barvi f – p, in pa ksilofon, wood-block,
temple-block, clave ali katera koli lesena tolkala v treh razliènih višinah, ki pa spremljajo
vedno v mf). S preprostim, enostavno pustim intervalom je ustvaril krajšo obliko z
uporabo kratkih odmerjenih razdrobljenih okruškov; z reduciranimi sredstvi je skušal
ustvariti obèutek gostenja in napetosti ter tako zgradil preprosto, a jasno obliko.
Operiranje z malimi sredstvi in jasen obèutek jasno odmerjene oblike sta eni poglavitnih
znaèilnosti njegovega kompozicijskega stavka, ki izvira iz izkustva druge dunajske šole in
njegovega osebnega razgleda po delih njenih najvidnejših predstavnikov.
Nana nana, sinièace (18. februarja 1982, uspavanka, posneta v sv. Juriju v Reziji, pela
Adela Valente Paletti, po domaèe ta na Brájdi).
Rezijanska melodija v obsegu kvinte (g - d) se zaène z dodano arzo (V. stopnja v ni ji
oktavi) in rastoèim razlo enim akordom: v kiticah so ritmiène in melodiène variacije glede
na besedilo, oèitno je spoštoval petje – verzijo, kot jo je zapela pevka. Drugi glas se
prikljuèi najprej kot pedal na toniki, kar je znaèilno za Rezijo in “sploh edini mo ni drugi
glas v rezijanski ljudski glasbi”; potem pa nastopi kotrapunktièno – delno zrcalno –
vendar vedno konèa s tipèno rezijansko kadenco na unisonu. “Na gradivu iz Rezije se
ka eta dve stvari, ki sta po mojem mnenju zelo pomembni ne samo za slovensko ali
jugoslovansko muzikologijo, marveè tudi za nekatera muzikološka vprašanja v evropskem
okviru. 1. Vsa ljudska glasba v Reziji (razen pripovednih pesmi, ki jih zdaj pojejo samo
enoglasno, in cerkvenih pesmi), torej vsa vokalna in instrumentalna rezijanska glasba
sloni na dvoglasju z bordunom in ka e, kako se je to dvoglasje polagoma razvilo v
triglasje z vsemi znaèilnostmi znanega alpskega veèglasja. Mislim, da se s tem pojasnjuje
doslej nerešeno vprašanje njegovega nastanka. 2. Rezijanska ljudska glasba pojasnjuje
tudi nastanek do pentatonike na tem delu Evrope in mogoèe tudi pri drugih slovanskih in
113
obenem jo je rešil pred pozabo, ko jo je prestavil v šolo in na koncertni oder z novo
funkcijo in v novi sodobnejši avtorski preobleki.
Z ljudsko pesmijo je povezano tudi nareèje. Odkril je in s tem ohranil celo vrsto arhaizmov
in “starin”, kot jih je sam imenoval, in se jih veselil tudi kot glasbenik.: “saj je nareèje
prvinska posoda našega jezika in je svojevrstna glasba, ta pa danes z nareèji vred izginja:
namesto nje sreèujemo aseptièno izreko standardnega jezika. S tem se odpovedujemo
dragocenemu zakladu.” (zap. Kljun, Branka, 2001a). Le zavestna navezanost na jezik,
ljudi in njih izroèilo jo lahko delno zmore zaustavitvi pred neusmiljenim procesom
globalizacije ob evropeizaciji in ostalih oblikah homologacije.
3.2.1 Primeri
V zbirki najdemo sledeèe skladbe:
Ta na kale (20. maja 1970, šaljivka - scherzo, posneta v Mersinu v Nadiški dolini, pela
Anita Juretig, po domaèe Macónova).
Preprosta melodija, ki jo opredeljuje interval terce, se pojavi najprej enoglasno, kasneje pa
v tercah. V spremljavi se izmenjujeta kovinsko in leseno tolkalo, ki povzemata isti interval
(to so lahko metalofon, zvonèki, celesta ali kaj podobnega, samo da so uglašeni v treh
razliènih višinah in jih izmenjujeta dinamièni barvi f – p, in pa ksilofon, wood-block,
temple-block, clave ali katera koli lesena tolkala v treh razliènih višinah, ki pa spremljajo
vedno v mf). S preprostim, enostavno pustim intervalom je ustvaril krajšo obliko z
uporabo kratkih odmerjenih razdrobljenih okruškov; z reduciranimi sredstvi je skušal
ustvariti obèutek gostenja in napetosti ter tako zgradil preprosto, a jasno obliko.
Operiranje z malimi sredstvi in jasen obèutek jasno odmerjene oblike sta eni poglavitnih
znaèilnosti njegovega kompozicijskega stavka, ki izvira iz izkustva druge dunajske šole in
njegovega osebnega razgleda po delih njenih najvidnejših predstavnikov.
Nana nana, sinièace (18. februarja 1982, uspavanka, posneta v sv. Juriju v Reziji, pela
Adela Valente Paletti, po domaèe ta na Brájdi).
Rezijanska melodija v obsegu kvinte (g - d) se zaène z dodano arzo (V. stopnja v ni ji
oktavi) in rastoèim razlo enim akordom: v kiticah so ritmiène in melodiène variacije glede
na besedilo, oèitno je spoštoval petje – verzijo, kot jo je zapela pevka. Drugi glas se
prikljuèi najprej kot pedal na toniki, kar je znaèilno za Rezijo in “sploh edini mo ni drugi
glas v rezijanski ljudski glasbi”; potem pa nastopi kotrapunktièno – delno zrcalno –
vendar vedno konèa s tipèno rezijansko kadenco na unisonu. “Na gradivu iz Rezije se
ka eta dve stvari, ki sta po mojem mnenju zelo pomembni ne samo za slovensko ali
jugoslovansko muzikologijo, marveè tudi za nekatera muzikološka vprašanja v evropskem
okviru. 1. Vsa ljudska glasba v Reziji (razen pripovednih pesmi, ki jih zdaj pojejo samo
enoglasno, in cerkvenih pesmi), torej vsa vokalna in instrumentalna rezijanska glasba
sloni na dvoglasju z bordunom in ka e, kako se je to dvoglasje polagoma razvilo v
triglasje z vsemi znaèilnostmi znanega alpskega veèglasja. Mislim, da se s tem pojasnjuje
doslej nerešeno vprašanje njegovega nastanka. 2. Rezijanska ljudska glasba pojasnjuje
tudi nastanek do pentatonike na tem delu Evrope in mogoèe tudi pri drugih slovanskih in
113
