Page 111 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 111
Stojan Kuret, LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI ...
Zakaj mi ti lipca tak precveteuljaš? (12. 1968, fantovska po zapisu iz Ukev, za moški
zbor).
Adam è, Adam è (1968, fantovska, po zapisu iz Ukev, za moški zbor).
Je pa davi slanca pala (1968, po zapisu iz Ukev, za moški zbor). Pa le snueè n è , dav
(1968, po zapisu iz Ukev, za moški zbor).
Zadnje priredbe so ukovške fantovske iz Kanalske doline za moški zbor in so prava
redkost po formi in obsegu. Vsem je skupen solistièni zaèetek in izmenjevanje z zborom
kot je bila navada pri fantovskem petju. Prijem je pri vsaki drugaèen, tako kot so si med
seboj razliène: prost recitativ solista v nasprotju z bolj ponavljajoèim in enakomernim
odgovorom veèje skupine in ohranjaje metruma, ki ima svojo posebnost v zadnji skladbi s
5+7 osminskim kombiniranim taktovskim naèinom.
3.2 Canti popolari infantili degli Sloveni in Italia (1984, Pro Musica Studium, Roma);
Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1987, Grlica, Ljubljana) (2010, Astrum, AS
1.087/01)
Ljudski pevci in pevke so Merkuju posredovali tudi pesmi iz otroštva, ki so namenjene
prav otrokom; preproste izštevanke-šaljivke, liriène uspavanke in igrive plesne pesmi iz
pastirskega otroškega sveta, kjer nastopajo ivali. Vedel je, da teh pesmic današnji otroci
ne pojejo veè, se jih ne uèijo in jih zato ne prenašajo naprej. Novodobni svet, nov naèin
ivljenja in televizija so veèinoma spremenili domaèe dru enje in ob rob potisnili
preproste navade in zabave otrok, še posebej pa izkoreninili petje. S petjem so se na
zabaven naèin neposredno uèili, se preprosto igrali in si tako tudi med delom krajšali èas.
Èas, ko so prav otroci hodili in gnali na pašo, je e davno mimo. Prav to je bila ena prvih
zadol itev otrok, ko so e v rosnih letih morali pomagati staršem. Merku je izkoristil
ponujeno prilo nost rimskega zalo nika (Domenico Cieri, za Pro musica studium), ki mu
je naroèil priredbe otroških pesmi za razliène stopnje in zahtevnosti, namenjene
šoloobveznim otrokom. Zavedal se je, da bodo drugaèe vse te preproste pesmice
neizbe no zašle v pozabo. Zapise nekaterih napevov z goriškega Krasa in Beneèije je izdal
e v obse ni knjigi Ljudsko izroèilo Slovencev v Italiji, druge pa je naknadno nabral v
dolini Rezije, ki jo je imel, kar se tièe bogastva ustnih izroèil, za edinstveno v Evropi. Z
velikim posluhom in spoštljivim obèutkom do gradiva in duha oz. namena pesmi, jih je
priredil od enoglasja do štiriglasja in nekatere namenoma opremil s preprosto in primerno
instrumentalno spremljavo ter jih tako še bolj pribli al otroškemu svetu. Zanimivo je, da
jih ni prevedel v italijanski jezik, ampak je slovenskemu nareèju vedno dodal in pripisal
smiselni italijanski prevod in celotno zbirko opremil s slovarèkom, to pa zato, da ne bi
pokvaril metriène sheme oziroma porušil ritma s pogostim podvajanjem not; “slovenski
jezik sprièo svojega pogosto besednega naglasa na predpredzadnjem zlogu deluje
odsekano, italijanski pa ima drugaèen ritem, saj so skoraj vse besede naglašene na
predzadnjem zlogu.” (Merku, Pavle, 1984). V poeziji je ta razlika toliko bolj razvidna;
proizvaja razliène metriène sheme in ruši ritem ter veèkrat skladatelja postavi pred
nemogoèo nalogo. Dosledno je pazil na primeren obseg glasov. Ciklus je bil prviè izveden
15. januarja 1983 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma: mladinski pevski zbor
Glasbene matice Trst, dirigent Stojan Kuret. V isti izvedbi je ciklus izšel na gramofonski
111
Zakaj mi ti lipca tak precveteuljaš? (12. 1968, fantovska po zapisu iz Ukev, za moški
zbor).
Adam è, Adam è (1968, fantovska, po zapisu iz Ukev, za moški zbor).
Je pa davi slanca pala (1968, po zapisu iz Ukev, za moški zbor). Pa le snueè n è , dav
(1968, po zapisu iz Ukev, za moški zbor).
Zadnje priredbe so ukovške fantovske iz Kanalske doline za moški zbor in so prava
redkost po formi in obsegu. Vsem je skupen solistièni zaèetek in izmenjevanje z zborom
kot je bila navada pri fantovskem petju. Prijem je pri vsaki drugaèen, tako kot so si med
seboj razliène: prost recitativ solista v nasprotju z bolj ponavljajoèim in enakomernim
odgovorom veèje skupine in ohranjaje metruma, ki ima svojo posebnost v zadnji skladbi s
5+7 osminskim kombiniranim taktovskim naèinom.
3.2 Canti popolari infantili degli Sloveni in Italia (1984, Pro Musica Studium, Roma);
Otroške ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1987, Grlica, Ljubljana) (2010, Astrum, AS
1.087/01)
Ljudski pevci in pevke so Merkuju posredovali tudi pesmi iz otroštva, ki so namenjene
prav otrokom; preproste izštevanke-šaljivke, liriène uspavanke in igrive plesne pesmi iz
pastirskega otroškega sveta, kjer nastopajo ivali. Vedel je, da teh pesmic današnji otroci
ne pojejo veè, se jih ne uèijo in jih zato ne prenašajo naprej. Novodobni svet, nov naèin
ivljenja in televizija so veèinoma spremenili domaèe dru enje in ob rob potisnili
preproste navade in zabave otrok, še posebej pa izkoreninili petje. S petjem so se na
zabaven naèin neposredno uèili, se preprosto igrali in si tako tudi med delom krajšali èas.
Èas, ko so prav otroci hodili in gnali na pašo, je e davno mimo. Prav to je bila ena prvih
zadol itev otrok, ko so e v rosnih letih morali pomagati staršem. Merku je izkoristil
ponujeno prilo nost rimskega zalo nika (Domenico Cieri, za Pro musica studium), ki mu
je naroèil priredbe otroških pesmi za razliène stopnje in zahtevnosti, namenjene
šoloobveznim otrokom. Zavedal se je, da bodo drugaèe vse te preproste pesmice
neizbe no zašle v pozabo. Zapise nekaterih napevov z goriškega Krasa in Beneèije je izdal
e v obse ni knjigi Ljudsko izroèilo Slovencev v Italiji, druge pa je naknadno nabral v
dolini Rezije, ki jo je imel, kar se tièe bogastva ustnih izroèil, za edinstveno v Evropi. Z
velikim posluhom in spoštljivim obèutkom do gradiva in duha oz. namena pesmi, jih je
priredil od enoglasja do štiriglasja in nekatere namenoma opremil s preprosto in primerno
instrumentalno spremljavo ter jih tako še bolj pribli al otroškemu svetu. Zanimivo je, da
jih ni prevedel v italijanski jezik, ampak je slovenskemu nareèju vedno dodal in pripisal
smiselni italijanski prevod in celotno zbirko opremil s slovarèkom, to pa zato, da ne bi
pokvaril metriène sheme oziroma porušil ritma s pogostim podvajanjem not; “slovenski
jezik sprièo svojega pogosto besednega naglasa na predpredzadnjem zlogu deluje
odsekano, italijanski pa ima drugaèen ritem, saj so skoraj vse besede naglašene na
predzadnjem zlogu.” (Merku, Pavle, 1984). V poeziji je ta razlika toliko bolj razvidna;
proizvaja razliène metriène sheme in ruši ritem ter veèkrat skladatelja postavi pred
nemogoèo nalogo. Dosledno je pazil na primeren obseg glasov. Ciklus je bil prviè izveden
15. januarja 1983 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma: mladinski pevski zbor
Glasbene matice Trst, dirigent Stojan Kuret. V isti izvedbi je ciklus izšel na gramofonski
111
