Page 117 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 117
Stojan Kuret, LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI ...
Sonce ljubo (16. maja 1968, pastirska pesem, posneta v Doberdobu na goriškem Krasu,
pela Rosalia Jarc, po domaèe Betegárjeva)
Skladatelj jo je opredelil kot ponarodelo, oèitno èitalniškega izvora; “ima kljub èitalniški
èustvenosti v sebi nekaj rigoroznega, te kega”. Na njej je v preprostem štiriglasju s
pedalnimi toni ustvaril vrsto zadr kov in razvezov, jih vodil in razvršèal ter z njimi
prehajal po glasovih. Z dinamiènimi stopnjami je zgradil tri variirane harmonizacije treh
razliènih kitic, dosegel izrazni vrh na koncu tretje in z reprizo prve kitice v diminuendu
prviè zakljuèil s terco nad osnovnim tonom; “saj smo vendar konèno na Krasu!”
4 Zakljuèki
Izhajajoè iz izhodišène Merkujeve misli: “Ne gre samo za razmerje med skladateljem in
slovensko ljudsko pesmijo, za njeno prirejanje ali preoblikovanje. Gre v mnogo širšem
smislu za razmerje med skladateljem in slovensko ljudsko glasbo. […] Skladatelj […] si
izbere pot in naèin, ki mu ustreza. Potem bo odprta vsaka pot od preproste predelave do
svobodnega preoblikovanja, potem bo vse odvisno od skladateljeve sposobnosti in izrazne
nuje.“ (Merku, Pavle, 1983, str. 50–52) lahko zakljuèim, da je Merkujev odnos do ljudske
pesmi najpristnejše narave. Ohranja izvirnost ljudskega in ga spaja z novimi umetniškimi
kompozicijskimi naèeli. Priredba, obdelava ali umetniška predelava vedno poudarjajo
dokumentirano pristnost izvora, najveèkrat povsem neznanega gradiva, tja od srednjega
veka do razmeroma sodobnega èasa (npr. […] nu duri te na lastiko […], v prevodu: […]
opremljena z avtomatiènimi vrati […], v skladbi Da göra ta Škarbinina, po zapisu iz
Bile). Cilj ostaja vedno isti: vrniti ljudem, kar so mu z ljubeznijo posredovali in zaupali. Le
tako mu uspe obuditi in ohranjati ljudski duh. Zabele il in rešil je pozabe ljudsko izroèilo,
ko je bilo še ivo. Èe se je prej ljudska pesem ohranjala le prek ustnega izroèila in je
kasneje slu ila narodni prebuji po romantiènih vzgibih, postane zdaj skladateljeva elja
obnovitev njenega duha v vedno bolj sve i, umetni obliki. Zaèetnik te nove poti pri nas je
bil Marij Kogoj s svojimi obdelavami. Vsako obdobje je do ljudskega zavzelo svoj odnos
in v svojih avtorskih izdelkih izra alo to, kar mu je bilo takrat najbli je in
najpomembnejše. Pristopi so lahko povsem razlièni: uporaba folklornega gradiva,
tematike, da postane skladba sodobna, a ne folklorna, uporaba le ljudskih besedil,
preoblikovanje ljudske melodike do nerazpoznavnosti, razpetost med ekspresivnostjo
avtentiènosti izraza in objektivnostjo materiala, ko poèasi zmanjkuje folklorna opora ob
prehajanju v èisto glasbo. Danes je spajanje sodobne glasbe in folklornega elementa
vedno te je, ker sta si figurativnost ljudskega folklornega elementa in abstrakcija sodobne
glasbe v antipodu.18 Merkuju uspe ljudsko melodijo ohranjati vseskozi v originalni obliki
kot citat, obenem jo uvršèa v nov zvoèni prostor, kjer se poèuti svobodnega, da preizkuša
vse mo ne kombinacije barv in harmonskih postopov. Oba elementa na novo dopolnjujeta
in soustvarjata novo vlogo ljudske pesmi v odnosu s sodobnejšo govorico in vsemi
njenimi variacijami. Prednost novega prijema predstavlja tudi nepoznano ljudsko gradivo
pozabljenih in odmaknjenih ljudi Kanalske doline, Rezije in Terske doline. Pojavijo se
18 Naj navedemo kot primer skladatelja Fabia Niderja: Štiri slovenske ljudske za prst palec, 2009 za klavir
(Ricordi, Milano) ali 4 Slovenian Folk Tunes from the Territory of Trst in Štiri slovenske ljudske pesmi iz
okolice Trsta, 2012, for non-western and western instruments; sho, sheng, santur, harp, koto, zheng,
erhu, kemence, violin, viola, violoncello, double bass, 2 percussion players, Verlag Neue Musik, Berlin.
117
Sonce ljubo (16. maja 1968, pastirska pesem, posneta v Doberdobu na goriškem Krasu,
pela Rosalia Jarc, po domaèe Betegárjeva)
Skladatelj jo je opredelil kot ponarodelo, oèitno èitalniškega izvora; “ima kljub èitalniški
èustvenosti v sebi nekaj rigoroznega, te kega”. Na njej je v preprostem štiriglasju s
pedalnimi toni ustvaril vrsto zadr kov in razvezov, jih vodil in razvršèal ter z njimi
prehajal po glasovih. Z dinamiènimi stopnjami je zgradil tri variirane harmonizacije treh
razliènih kitic, dosegel izrazni vrh na koncu tretje in z reprizo prve kitice v diminuendu
prviè zakljuèil s terco nad osnovnim tonom; “saj smo vendar konèno na Krasu!”
4 Zakljuèki
Izhajajoè iz izhodišène Merkujeve misli: “Ne gre samo za razmerje med skladateljem in
slovensko ljudsko pesmijo, za njeno prirejanje ali preoblikovanje. Gre v mnogo širšem
smislu za razmerje med skladateljem in slovensko ljudsko glasbo. […] Skladatelj […] si
izbere pot in naèin, ki mu ustreza. Potem bo odprta vsaka pot od preproste predelave do
svobodnega preoblikovanja, potem bo vse odvisno od skladateljeve sposobnosti in izrazne
nuje.“ (Merku, Pavle, 1983, str. 50–52) lahko zakljuèim, da je Merkujev odnos do ljudske
pesmi najpristnejše narave. Ohranja izvirnost ljudskega in ga spaja z novimi umetniškimi
kompozicijskimi naèeli. Priredba, obdelava ali umetniška predelava vedno poudarjajo
dokumentirano pristnost izvora, najveèkrat povsem neznanega gradiva, tja od srednjega
veka do razmeroma sodobnega èasa (npr. […] nu duri te na lastiko […], v prevodu: […]
opremljena z avtomatiènimi vrati […], v skladbi Da göra ta Škarbinina, po zapisu iz
Bile). Cilj ostaja vedno isti: vrniti ljudem, kar so mu z ljubeznijo posredovali in zaupali. Le
tako mu uspe obuditi in ohranjati ljudski duh. Zabele il in rešil je pozabe ljudsko izroèilo,
ko je bilo še ivo. Èe se je prej ljudska pesem ohranjala le prek ustnega izroèila in je
kasneje slu ila narodni prebuji po romantiènih vzgibih, postane zdaj skladateljeva elja
obnovitev njenega duha v vedno bolj sve i, umetni obliki. Zaèetnik te nove poti pri nas je
bil Marij Kogoj s svojimi obdelavami. Vsako obdobje je do ljudskega zavzelo svoj odnos
in v svojih avtorskih izdelkih izra alo to, kar mu je bilo takrat najbli je in
najpomembnejše. Pristopi so lahko povsem razlièni: uporaba folklornega gradiva,
tematike, da postane skladba sodobna, a ne folklorna, uporaba le ljudskih besedil,
preoblikovanje ljudske melodike do nerazpoznavnosti, razpetost med ekspresivnostjo
avtentiènosti izraza in objektivnostjo materiala, ko poèasi zmanjkuje folklorna opora ob
prehajanju v èisto glasbo. Danes je spajanje sodobne glasbe in folklornega elementa
vedno te je, ker sta si figurativnost ljudskega folklornega elementa in abstrakcija sodobne
glasbe v antipodu.18 Merkuju uspe ljudsko melodijo ohranjati vseskozi v originalni obliki
kot citat, obenem jo uvršèa v nov zvoèni prostor, kjer se poèuti svobodnega, da preizkuša
vse mo ne kombinacije barv in harmonskih postopov. Oba elementa na novo dopolnjujeta
in soustvarjata novo vlogo ljudske pesmi v odnosu s sodobnejšo govorico in vsemi
njenimi variacijami. Prednost novega prijema predstavlja tudi nepoznano ljudsko gradivo
pozabljenih in odmaknjenih ljudi Kanalske doline, Rezije in Terske doline. Pojavijo se
18 Naj navedemo kot primer skladatelja Fabia Niderja: Štiri slovenske ljudske za prst palec, 2009 za klavir
(Ricordi, Milano) ali 4 Slovenian Folk Tunes from the Territory of Trst in Štiri slovenske ljudske pesmi iz
okolice Trsta, 2012, for non-western and western instruments; sho, sheng, santur, harp, koto, zheng,
erhu, kemence, violin, viola, violoncello, double bass, 2 percussion players, Verlag Neue Musik, Berlin.
117
