Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 112
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
plošèi Otroške pesmi, Zalo ništvo tr aškega tiska, D. D. Trst, 1985, FLP 02-005. „Otroci
slovenske manjšine v Italiji – ki ivijo v ozkem predelu ob meji s Slovenijo v tr aški, goriški
in videnski pokrajini – se teh pesmi ne uèijo in jih ne prepevajo; novi naèin ivljenja jih je
vzel in jih nadomestil z drugimi dejavnostimi in televizijo. Še vedno pa se jih spominjajo
njihovi starši in stari starši: malèkom v zibki so prepevali, da bi jih zazibali v sen, veèjim
otrokom pa so peli šaljivke, da bi raje jedli. Na zabaven naèin so jih s petjem uèili novih in
koristnih stvari. Svoje èase so veliko peli ob igri, zlasti pa ob delu – na paši, ki je otrokom
nadomešèala brezskrbno igranje. Otroci teh revnih kraških in gorskih predelov so morali
e v rosni mladosti s svojim delom pomagati dru ini. Zalo ba PRO MUSICA STUDIUM iz
Rima mi je leta 1984 omogoèila, da predstavim otrokom vse Italije izbor pesmi, ki
pripovedujejo o izginjajoèi kmeèki omiki, zato da bi se ne izgubila popolnoma. Nekatere
pesmi, ki sem jih zbral v letih od 1966 do 1974 na Goriškem Krasu in v Beneèiji (slovenski
predeli, ki so pripadali Oglejskemu patriarhatu in Beneški republiki), so bile e objavljene
v zbirki Ljudsko izroèilo Slovencev v Italiji (Zalo ništvo tr aškega tiska, Trst 1976;
ponatis Pizzicato Edizioni Musicali, Udine / Viden 2004), druge pa sem posnel kasneje za
to antologijo v dolini Rezije, ki je glede na bogastvo ustnega izroèila edinstvena v Evropi.
Strogo sem ušpošteval melodijo in duha pesmi, priredil sem jih za veè glasov, nekatere
opremil z instrumentalno spremljavo, tako da bi se otrokom lepše pribli alo in priljubilo
bogastvo glasbenega izraza preveèkrat zanemarjeno ali pa celo unièeno od oèetov."
(Merku, Pavle,1987d)
elel je ponuditi primerne priredbe za otroške in mladinske šolske zbore glede na potrebe
pevcev razliènih starosti. Zborovodje sami lahko izbirajo najbolj primerne, glede na
te avnostno stopnjo in didaktiène mo nosti. Pesmi so prirejene in postavljene v
najprimernejšem tonskem obsegu, ki ga zborovodje lahko po svoji presoji in pevski
zmogljivosti skupine lahko spremenijo. Instrumentalna ali zgolj ritmièna spremljava je
prilagojena praktiènim mo nostim. Znaèilnost vseh skladbic je pedagoški princip oziroma
naèrt, ki mu je avtor sledil od zaèetka. Intervalno in melodièno-ritmièno najbolj enostavno
ponavljajoèe enoglasje najmanjše strukture je postopoma razvijal in vpeljeval veèglasje;
najprej v smislu preprostega ponavljanja, imitacije in kanona, s postopno enostavno
instrumentalno spremljavo (sprva samo ritmièno, kasneje tudi melodièno), z uvajanjem
veèglasja najprej z instrumenti (dve kljunasti flavti) do zakljuènega štiriglasja. Vsaka
priredba prinaša nov element, ki jo nadgrajuje; vsakiè z novim in zelo jasnim pedagoškim
pristopom vedno v okviru zahtev in zmo nosti otrok, katerim so skladbe namenjene.
Zgledoval se je po Kodalyu16 in Bartoku,17 vendar s slovenskimi specifikami. Dodana
vrednost se ka e prav v uporabi ljudskega otroškega gradiva, s katerim je dosegel dvojni
uèinek: pouèno-glasbenemu ovrednotenju ljudske pesmi je dodal pedagoški vzgib,
16 “Kodaly je za ljudsko pesem uporabljal na didaktiènem podroèju izraz materin glasbeni jezik. Dokler bo
naš materin jezik še ivel, bo lahko ivelo tudi naše ljudsko izroèilo. Od nas samih in prihodnjih rodov je
odvisno, kako dolgo bo to še ivelo... Reši nas lahko le zavest, da moramo ljudsko izroèilo ljubiti in
negovati, kakor moramo ljubiti in negovati naš bogat in lep jezik. Drugaèe nas bodo globalizacija,
evropeizacija, beg v privatne raèune posameznikov kmalu ugonobili in kot narod iztrebili iz sveta. To
grozi, pravijo, polovici narodov in jezikov na svetu.” (zap. Kljun, Branka, 2001a)
17 “Skupno s Kodalyem sta zbrala veè kot tisoè ljudskih napevov in tem in jih znanstveno obdelala ter
zapisala. Prav ti zapisi bodo Bartóku nudili neskonèen vir iz katerega bo prosto èrpal do konca svojega
ustvarjanja: modalne melodiène stukture in asimetrièno ritmiko ljudskega melosa.” (Vlad, Roman, 1955)
112
plošèi Otroške pesmi, Zalo ništvo tr aškega tiska, D. D. Trst, 1985, FLP 02-005. „Otroci
slovenske manjšine v Italiji – ki ivijo v ozkem predelu ob meji s Slovenijo v tr aški, goriški
in videnski pokrajini – se teh pesmi ne uèijo in jih ne prepevajo; novi naèin ivljenja jih je
vzel in jih nadomestil z drugimi dejavnostimi in televizijo. Še vedno pa se jih spominjajo
njihovi starši in stari starši: malèkom v zibki so prepevali, da bi jih zazibali v sen, veèjim
otrokom pa so peli šaljivke, da bi raje jedli. Na zabaven naèin so jih s petjem uèili novih in
koristnih stvari. Svoje èase so veliko peli ob igri, zlasti pa ob delu – na paši, ki je otrokom
nadomešèala brezskrbno igranje. Otroci teh revnih kraških in gorskih predelov so morali
e v rosni mladosti s svojim delom pomagati dru ini. Zalo ba PRO MUSICA STUDIUM iz
Rima mi je leta 1984 omogoèila, da predstavim otrokom vse Italije izbor pesmi, ki
pripovedujejo o izginjajoèi kmeèki omiki, zato da bi se ne izgubila popolnoma. Nekatere
pesmi, ki sem jih zbral v letih od 1966 do 1974 na Goriškem Krasu in v Beneèiji (slovenski
predeli, ki so pripadali Oglejskemu patriarhatu in Beneški republiki), so bile e objavljene
v zbirki Ljudsko izroèilo Slovencev v Italiji (Zalo ništvo tr aškega tiska, Trst 1976;
ponatis Pizzicato Edizioni Musicali, Udine / Viden 2004), druge pa sem posnel kasneje za
to antologijo v dolini Rezije, ki je glede na bogastvo ustnega izroèila edinstvena v Evropi.
Strogo sem ušpošteval melodijo in duha pesmi, priredil sem jih za veè glasov, nekatere
opremil z instrumentalno spremljavo, tako da bi se otrokom lepše pribli alo in priljubilo
bogastvo glasbenega izraza preveèkrat zanemarjeno ali pa celo unièeno od oèetov."
(Merku, Pavle,1987d)
elel je ponuditi primerne priredbe za otroške in mladinske šolske zbore glede na potrebe
pevcev razliènih starosti. Zborovodje sami lahko izbirajo najbolj primerne, glede na
te avnostno stopnjo in didaktiène mo nosti. Pesmi so prirejene in postavljene v
najprimernejšem tonskem obsegu, ki ga zborovodje lahko po svoji presoji in pevski
zmogljivosti skupine lahko spremenijo. Instrumentalna ali zgolj ritmièna spremljava je
prilagojena praktiènim mo nostim. Znaèilnost vseh skladbic je pedagoški princip oziroma
naèrt, ki mu je avtor sledil od zaèetka. Intervalno in melodièno-ritmièno najbolj enostavno
ponavljajoèe enoglasje najmanjše strukture je postopoma razvijal in vpeljeval veèglasje;
najprej v smislu preprostega ponavljanja, imitacije in kanona, s postopno enostavno
instrumentalno spremljavo (sprva samo ritmièno, kasneje tudi melodièno), z uvajanjem
veèglasja najprej z instrumenti (dve kljunasti flavti) do zakljuènega štiriglasja. Vsaka
priredba prinaša nov element, ki jo nadgrajuje; vsakiè z novim in zelo jasnim pedagoškim
pristopom vedno v okviru zahtev in zmo nosti otrok, katerim so skladbe namenjene.
Zgledoval se je po Kodalyu16 in Bartoku,17 vendar s slovenskimi specifikami. Dodana
vrednost se ka e prav v uporabi ljudskega otroškega gradiva, s katerim je dosegel dvojni
uèinek: pouèno-glasbenemu ovrednotenju ljudske pesmi je dodal pedagoški vzgib,
16 “Kodaly je za ljudsko pesem uporabljal na didaktiènem podroèju izraz materin glasbeni jezik. Dokler bo
naš materin jezik še ivel, bo lahko ivelo tudi naše ljudsko izroèilo. Od nas samih in prihodnjih rodov je
odvisno, kako dolgo bo to še ivelo... Reši nas lahko le zavest, da moramo ljudsko izroèilo ljubiti in
negovati, kakor moramo ljubiti in negovati naš bogat in lep jezik. Drugaèe nas bodo globalizacija,
evropeizacija, beg v privatne raèune posameznikov kmalu ugonobili in kot narod iztrebili iz sveta. To
grozi, pravijo, polovici narodov in jezikov na svetu.” (zap. Kljun, Branka, 2001a)
17 “Skupno s Kodalyem sta zbrala veè kot tisoè ljudskih napevov in tem in jih znanstveno obdelala ter
zapisala. Prav ti zapisi bodo Bartóku nudili neskonèen vir iz katerega bo prosto èrpal do konca svojega
ustvarjanja: modalne melodiène stukture in asimetrièno ritmiko ljudskega melosa.” (Vlad, Roman, 1955)
112
