Page 108 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 108
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
Dol pokleknimo (1966, obredna, po zapisu iz Štoblanka, za mešani zbor).
Postopno gibanje teme je izhodišèe za imitacijo (tonalno v kvinti). V drugem delu, ki je
bolj homofon, je skladatelj izrabljal zadr ane in prehajalne tone, da je ustvaril veèjo
napetost. Kratka melodija ne dopušèa velikih kontrastov in drugih mo nosti, zato ostaja
tudi priredba iskrena in preprosta.
Te dan je vsega vesejá (3. 2. 1976, bo ièna, po zapisu iz Štoblanka, za mešani
zbor).Harmonizacijo protestantskega korala, je Merku zaèel enoglasno in v prostem
metrumu. S prehodom na homofono èetveroglasje je melodijo harmonsko podprl.
Obèutek vodenja glasov je dosegel z zadr ki in prehajalnimi toni; s tem je ustvaril
kontrastnost in obenem dvodelnost.
‘Na zapuoved je paršla (od 2.- do 3. 1967, bo ièna, po zapisu iz Podutane, za mešani
zbor).
Razgibano melodijo tako v metrumu (2+3) kot v intervalnih skokih, ki v drugem delu s
skoki terce v ambitusu septime ustvarjajo naravno napetost, je skladatelj izrabljal in z
ostalimi glasovi še nadgrajeval. Spretno je postavljal le eèe tone v basu, da je po naravni
poti dosegal napetosti. Do napetega loka v tretji kitici je pripeljal s harmonskim
zgošèevanjem in uporabo stranskih dominant. Melodijo je prestavil v tenor in nato
nadaljeval v sopranu (kot v slogu imitacije); v ponovitvi drugega dela basi prevzamejo
vodilno tematsko vlogo. S takim vèasih minimalnim variiranjem in prehajanjem melodije
po glasovih je dosegal vedno nove kombinacije v vsaki od sedmih kitic.
Kaj se vam zdi pastirèki vi (1967, predbo ièna, po zapisu iz Podutane, za mešani zbor).
Avtor se je osredotoèil in izrablja imitacijske postope (enkrat zaèenja v enskem zboru,
drugiè v moškem) z zdru evanjem polifonih delov s homofonimi ne prinaša harmonskih
novosti, a govorica ostaja tekoèa in sve a.
Kjer je Jezus Kristus karvavi pot potiu (15. 4. 1966, ro envenska, po zapisu iz Štoblanka,
za mešani zbor).
Prvi del uvede zaèetni unisono dveh solistk in se takoj pretvori v naravno dvoglasje z
le eèim tonom drugega glasu. V nadaljevanju se obèutek prostora poveèa ob dodajanju
drugih dveh do skupnega zakljuènega akorda (zveèan trozvok z veliko septimo). V
drugem delu nastopi cel mešani zbor kot priprošnja vsega obèestva. Skladatelj je z
enakomernim in dopolnjevalnim gibanjem posameznih glasov vzdr eval izrazni lok do
konca, vedno z novimi harmonskimi rešitvami in napetostmi.
108
Dol pokleknimo (1966, obredna, po zapisu iz Štoblanka, za mešani zbor).
Postopno gibanje teme je izhodišèe za imitacijo (tonalno v kvinti). V drugem delu, ki je
bolj homofon, je skladatelj izrabljal zadr ane in prehajalne tone, da je ustvaril veèjo
napetost. Kratka melodija ne dopušèa velikih kontrastov in drugih mo nosti, zato ostaja
tudi priredba iskrena in preprosta.
Te dan je vsega vesejá (3. 2. 1976, bo ièna, po zapisu iz Štoblanka, za mešani
zbor).Harmonizacijo protestantskega korala, je Merku zaèel enoglasno in v prostem
metrumu. S prehodom na homofono èetveroglasje je melodijo harmonsko podprl.
Obèutek vodenja glasov je dosegel z zadr ki in prehajalnimi toni; s tem je ustvaril
kontrastnost in obenem dvodelnost.
‘Na zapuoved je paršla (od 2.- do 3. 1967, bo ièna, po zapisu iz Podutane, za mešani
zbor).
Razgibano melodijo tako v metrumu (2+3) kot v intervalnih skokih, ki v drugem delu s
skoki terce v ambitusu septime ustvarjajo naravno napetost, je skladatelj izrabljal in z
ostalimi glasovi še nadgrajeval. Spretno je postavljal le eèe tone v basu, da je po naravni
poti dosegal napetosti. Do napetega loka v tretji kitici je pripeljal s harmonskim
zgošèevanjem in uporabo stranskih dominant. Melodijo je prestavil v tenor in nato
nadaljeval v sopranu (kot v slogu imitacije); v ponovitvi drugega dela basi prevzamejo
vodilno tematsko vlogo. S takim vèasih minimalnim variiranjem in prehajanjem melodije
po glasovih je dosegal vedno nove kombinacije v vsaki od sedmih kitic.
Kaj se vam zdi pastirèki vi (1967, predbo ièna, po zapisu iz Podutane, za mešani zbor).
Avtor se je osredotoèil in izrablja imitacijske postope (enkrat zaèenja v enskem zboru,
drugiè v moškem) z zdru evanjem polifonih delov s homofonimi ne prinaša harmonskih
novosti, a govorica ostaja tekoèa in sve a.
Kjer je Jezus Kristus karvavi pot potiu (15. 4. 1966, ro envenska, po zapisu iz Štoblanka,
za mešani zbor).
Prvi del uvede zaèetni unisono dveh solistk in se takoj pretvori v naravno dvoglasje z
le eèim tonom drugega glasu. V nadaljevanju se obèutek prostora poveèa ob dodajanju
drugih dveh do skupnega zakljuènega akorda (zveèan trozvok z veliko septimo). V
drugem delu nastopi cel mešani zbor kot priprošnja vsega obèestva. Skladatelj je z
enakomernim in dopolnjevalnim gibanjem posameznih glasov vzdr eval izrazni lok do
konca, vedno z novimi harmonskimi rešitvami in napetostmi.
108
