Page 101 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 101
Stojan Kuret, LJUDSKO IZROÈILO SLOVENCEV V ITALIJI ...
vsako dragocenost, ki mu je bila prenešena in ponujena. Razumel je, da je verjetno zadnji
tramvaj med generacijami, ki bo ta prièevanja, navade in spomine lahko rešil pred pozabo.
Do ljudi je zato pristopal poni no, spoštljivo, a vedo eljno in jim bil do konca hvale en.11
Spoznal je vrednosti tega narodovega ljudskega zaklada, ki so mu ga ljubeèe odkrivali in
predajali. Z njim je postopal kolikor je bilo mogoèe kritièno in znanstveno tudi v širšem
pomenu.12 Vestno je zapisoval ime in vzdevek vsakega pevca ali pevke in ivo, spoštljivo,
slikovito in z ljubeznijo opisoval njihove znaèilnosti, da se nam ob prebiranju vsakiè
znova polnokrvno prika ejo.13 Tehtnost in tudi znanstveno vrednost njegovega dela so
lahko kmalu spoznali vsi, ko je redno objavljal svoja odkritja. Raziskave so zajemale
multidisciplinarno podroèje, od dialektologije do etnomuzikologije. Kot jezikoslovec se
je posveèal problemom zgodovine jezika, leksikografije, imenoslovja: osebna imena,
priimki, vzdevki in toponomastika so mu bili lep izziv, ki mu je rad prišel do dna. Njegovo
glasbeno ustvarjanje je bilo usmerjeno v prihodnost, etnomuzikološke in jezikovne
raziskave pa so zajemale v preteklost, vse do srednjega veka. Spretno je to zdru eval, se ob
njih napajal in oplajal. Sledove preteklosti je prenesel v svojo glasbo in jo bogatil s pristno
ljudsko srènostjo.
Vse zbrano in dokumentirano je objavil v temeljni antologiji Ljudsko izroèilo Slovencev v
Italiji (Zalo ništvo tr aškega tiska, Trst, 1976) in krajši drugi knjigi Tonanìna tonanà
in so vplivi obsoških govorov in celo nevtralne pogovorne slovenšèine zelo kazni. Dolgi vokali, dvojno
naglašanje, muzikalni naglas, artikulacija posameznih glasov pridejo v njegovem pripovedovanju do
zgledne veljave; u itek ga je poslušati. Tako èisto in jasno govori, kot da ni pre ivel desetletja v Franciji.”
(Merku, Pavle, 1968)
11 “[…] svojim gorjancem in kmetom ljudem iz mestne periferije, rokodelcem, delavcem, gospodinjam,
starcem, invalidom, ki so mi dolge ure peli in pripovedovalim ki so me sprejeli, tujca in motivca z
magnetofonom in fotografskim aparatom, zvezki in peresi, v svojo hišo, ki so mi razkrili svoj svet, svoje
ivljenje, svoje srce. In duhovnikom, uèiteljem, intelektualcem iz onih krajev, ki so mi z veseljem pomagali
in svetovali. Njim dolgujem veliko veè mimo ‘strokovnega sveta’, kakor to s tehniènim izrazom
imenujemo: od njih sem prejel notranjo bogatitev, prièo èloveènosti, ivljenski nauk, kakršnega mi ni dala
nobena šola in nobena druga kultura poprej. Oni so zagotovo virus one neozdravljive bolezni, zaradi
katere sem – etnografom navkljub – še navezan na etnografijo.” (Merku, Pavle,1976b)
12 “[…] nareèje sámo, ljudsko pripovedništvo, ljudska verovanja, ljudska materialna kultura vse to
sestavlja ono ljudsko kulturo, na katero se je slovenski èlovek v preteklosti vedno opiral, ko je iskal
odgovor na vprašanja, ki mu jih je postavljal vsakdan. To je bila enotna, organska kultura, ki jo danes
skozi izroèilo raziskujemo in spoznavamo. Našemu kmetu je v preteklosti le cerkev nudila, kolikor mu je,
odgovore na osnovna bivanjska vprašanja in mu narekovala moralne kategorije, po katerih se je imel
ravnati. Ljudska kultura pa mu je dajala mnogo širšo in nadrobnejšo védnost o delu, o obnašanju, o
obstoju, o zunanjem svetu. Oblast pa je v povojni evforiji pometla s to ljudsko kulturo z enako vnemo, s
katero je pometla z vero: enostavno je oboje poenotila pod geslo praznoverje: v zameno je ponujala
papirnato teorijo in nove dogme brez kulturnega zaledja. […] Študij ljudske kulture nam lahko lahko
pomaga spoznati našo preteklost, našo zgodovino, naše korenine, to je same sebe.” (Merku, Pavle, 1983)
13 “Od dne (23. januarja 1966), ko mi je cerkveni pevski zbor s Štoblanka – in posebej Ba ilija Bernjak,
nadarjena slepa pevka z neskonènim repertoarjem – zapel v mikrofon prve nadiške pesmi, sem zaèutil, v
katero smer mi je uravnati skladateljske misli in napore. Iz hvale nosti najprej. In Nando Namor, Pr
Búlarji v Trinku, véliki invalid od prve svetovne vojske, ki mi je pri osemdesetih pel z ivim tenorjem ure in
ure dolgo pri prvem in drugem in tretjem obisku in se je bal, da mi ne bo utegnil pred smrtjo zapeti ves
repertoar, ki ga je znal. In tako še ené in èeèíce v Marsinu, v Èeneboli, stari in emigranti v Podratih,
Marica Modarjana v Plestišèih, babé v Reziji, dvanajst domaèinov v Ukvah. Kdor pojde za mano v te
kraje bo našel le del tega, kar sem mogel zapisati pred potresom. Iz hvale nosti in dol nosti do njih torej.
Priredba je konèno edini naèin, da spravim te pesmi v koncertno dvorano in radijski spored in izprièujem
ljudsko kulturo v zatonu” (Merku, Pavle, 1981c)
101
vsako dragocenost, ki mu je bila prenešena in ponujena. Razumel je, da je verjetno zadnji
tramvaj med generacijami, ki bo ta prièevanja, navade in spomine lahko rešil pred pozabo.
Do ljudi je zato pristopal poni no, spoštljivo, a vedo eljno in jim bil do konca hvale en.11
Spoznal je vrednosti tega narodovega ljudskega zaklada, ki so mu ga ljubeèe odkrivali in
predajali. Z njim je postopal kolikor je bilo mogoèe kritièno in znanstveno tudi v širšem
pomenu.12 Vestno je zapisoval ime in vzdevek vsakega pevca ali pevke in ivo, spoštljivo,
slikovito in z ljubeznijo opisoval njihove znaèilnosti, da se nam ob prebiranju vsakiè
znova polnokrvno prika ejo.13 Tehtnost in tudi znanstveno vrednost njegovega dela so
lahko kmalu spoznali vsi, ko je redno objavljal svoja odkritja. Raziskave so zajemale
multidisciplinarno podroèje, od dialektologije do etnomuzikologije. Kot jezikoslovec se
je posveèal problemom zgodovine jezika, leksikografije, imenoslovja: osebna imena,
priimki, vzdevki in toponomastika so mu bili lep izziv, ki mu je rad prišel do dna. Njegovo
glasbeno ustvarjanje je bilo usmerjeno v prihodnost, etnomuzikološke in jezikovne
raziskave pa so zajemale v preteklost, vse do srednjega veka. Spretno je to zdru eval, se ob
njih napajal in oplajal. Sledove preteklosti je prenesel v svojo glasbo in jo bogatil s pristno
ljudsko srènostjo.
Vse zbrano in dokumentirano je objavil v temeljni antologiji Ljudsko izroèilo Slovencev v
Italiji (Zalo ništvo tr aškega tiska, Trst, 1976) in krajši drugi knjigi Tonanìna tonanà
in so vplivi obsoških govorov in celo nevtralne pogovorne slovenšèine zelo kazni. Dolgi vokali, dvojno
naglašanje, muzikalni naglas, artikulacija posameznih glasov pridejo v njegovem pripovedovanju do
zgledne veljave; u itek ga je poslušati. Tako èisto in jasno govori, kot da ni pre ivel desetletja v Franciji.”
(Merku, Pavle, 1968)
11 “[…] svojim gorjancem in kmetom ljudem iz mestne periferije, rokodelcem, delavcem, gospodinjam,
starcem, invalidom, ki so mi dolge ure peli in pripovedovalim ki so me sprejeli, tujca in motivca z
magnetofonom in fotografskim aparatom, zvezki in peresi, v svojo hišo, ki so mi razkrili svoj svet, svoje
ivljenje, svoje srce. In duhovnikom, uèiteljem, intelektualcem iz onih krajev, ki so mi z veseljem pomagali
in svetovali. Njim dolgujem veliko veè mimo ‘strokovnega sveta’, kakor to s tehniènim izrazom
imenujemo: od njih sem prejel notranjo bogatitev, prièo èloveènosti, ivljenski nauk, kakršnega mi ni dala
nobena šola in nobena druga kultura poprej. Oni so zagotovo virus one neozdravljive bolezni, zaradi
katere sem – etnografom navkljub – še navezan na etnografijo.” (Merku, Pavle,1976b)
12 “[…] nareèje sámo, ljudsko pripovedništvo, ljudska verovanja, ljudska materialna kultura vse to
sestavlja ono ljudsko kulturo, na katero se je slovenski èlovek v preteklosti vedno opiral, ko je iskal
odgovor na vprašanja, ki mu jih je postavljal vsakdan. To je bila enotna, organska kultura, ki jo danes
skozi izroèilo raziskujemo in spoznavamo. Našemu kmetu je v preteklosti le cerkev nudila, kolikor mu je,
odgovore na osnovna bivanjska vprašanja in mu narekovala moralne kategorije, po katerih se je imel
ravnati. Ljudska kultura pa mu je dajala mnogo širšo in nadrobnejšo védnost o delu, o obnašanju, o
obstoju, o zunanjem svetu. Oblast pa je v povojni evforiji pometla s to ljudsko kulturo z enako vnemo, s
katero je pometla z vero: enostavno je oboje poenotila pod geslo praznoverje: v zameno je ponujala
papirnato teorijo in nove dogme brez kulturnega zaledja. […] Študij ljudske kulture nam lahko lahko
pomaga spoznati našo preteklost, našo zgodovino, naše korenine, to je same sebe.” (Merku, Pavle, 1983)
13 “Od dne (23. januarja 1966), ko mi je cerkveni pevski zbor s Štoblanka – in posebej Ba ilija Bernjak,
nadarjena slepa pevka z neskonènim repertoarjem – zapel v mikrofon prve nadiške pesmi, sem zaèutil, v
katero smer mi je uravnati skladateljske misli in napore. Iz hvale nosti najprej. In Nando Namor, Pr
Búlarji v Trinku, véliki invalid od prve svetovne vojske, ki mi je pri osemdesetih pel z ivim tenorjem ure in
ure dolgo pri prvem in drugem in tretjem obisku in se je bal, da mi ne bo utegnil pred smrtjo zapeti ves
repertoar, ki ga je znal. In tako še ené in èeèíce v Marsinu, v Èeneboli, stari in emigranti v Podratih,
Marica Modarjana v Plestišèih, babé v Reziji, dvanajst domaèinov v Ukvah. Kdor pojde za mano v te
kraje bo našel le del tega, kar sem mogel zapisati pred potresom. Iz hvale nosti in dol nosti do njih torej.
Priredba je konèno edini naèin, da spravim te pesmi v koncertno dvorano in radijski spored in izprièujem
ljudsko kulturo v zatonu” (Merku, Pavle, 1981c)
101
