Page 9 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 9
nka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
Pavel Kalan je kot èlan komisije sodeloval pri pripravi resolucije in je v teh okolišèinah
tudi sprejel ponujeno mesto pomoènika direktorja ZGBI, saj se je elel ukvarjati predvsem
»z glasbenopedagoškimi vprašanji, posebej z mentorstvom eksperimentalnih oddelkov
glasbenega pouka …« (Kalan, 2005, str. 55) Njegova pobuda, povezana s temeljnimi
smernicami resolucije, je dobila ustrezno podporo na ZGBI; na takratnem Ministrstvu za
prosveto LRS, ki je izvajanje eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje financiralo; in na
Zavodu za prosvetno-pedagoško slu bo Ljubljana, ki je bil odgovoren za strokovno
spremljanje projekta in takojšnji prenos novih uènih pristopov in metod v najširšo prakso
z organizacijo seminarjev za delujoèe in bodoèe uèitelje glasbene vzgoje.
Longitudinalni projekt se je zaèel izvajati s šolskim letom 1963/64 s ciljem povezave
glasbenega in splošnega šolstva ter korenite prenove osnovnošolskega glasbenega pouka
v vseh razredih osnovne šole na podlagi novega koncepta oblikovanja uènih ur. Na njih so
bile preizkušane nove metode uèenja glasbe. Pavel Kalan6 je prevzel nalogo, da strokovno
spremlja eksperimentalni pouka glasbene vzgoje, formalno umešèen na
teoretsko-pedagoški oddelek ZGBI, v okviru katerega je deloval Oddelek za povezovanje
z osnovnimi šolami. Ta oddelek je vodil Janez Bole in je bil kot takratni izvajalec
predmeta Metodika glasbene vzgoje vkljuèen tudi v eksperimentalni pouk. Izvedbo
eksperimentalnega pouka sta prevzeli Breda Bidovec (Oblak) in Tea Budna.7 (Kalan,
2005; Oblak, 2008, 2016, Smole, 2015)
Tudi nekatere druge glasbene šole so v skladu z resolucijo izvajale dejavnosti, s katerimi
so se povezovale z osnovnimi šolami. Aktivnosti so bile usmerjene v pripravo skupnih
prireditev (nastopov) za posamezne ciljne skupine osnovnošolskih razredov (Bitenc,
1968),8 niso pa bile sistematiène in projektno vodene v smislu kontinuiranih
6 V svojih spominih zapiše: »Tako sem brez pomisleka sprejel ponudbo za pomoènika direktorja novo
osnovanega Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje. Tu naj bi se ukvarjal predvsem z
glasbenopedagoškimi vprašanji, posebej z mentorstvom eksperimentalnih oddelkov glasbenega pouka,
kar mi je ustrezalo, saj sem se elel v veèji meri posvetiti raziskovalnemu delu na tem podroèju.« (Kalan,
2005, str. 55)
7 Po poroki Tea Marn. Leta 1963 je Tea Budna diplomirala na Oddelku za muzikologijo FF (Razvoj
angleške vokalne glasbe, mentor Vilko Ukmar; prim. http://muzikologija.ff.uni-lj.si/wp-content/
uploads/2016/03/UN_AIK_DIPL.pdf (obiskano12.10.2017).
8 Janez Bitenc v daljšem prispevku, objavljenem v Grlici, zapiše: »V zaèetku šolskega leta 1967/68 je
vodstvo glasbene šole FRANCA ŠTURMA Šiška-Be igrad poslalo ravnateljstvom in predmetnim
uèiteljem glasbe osnovnih šol Zvonka Runka, Riharda Jakopièa, Hinka Smrekarja, Valentina Vodnika,
Alojza Kebeta, Franca Rozmana-Staneta, dr. Vita Kraigherja, Borisa Kidrièa, Mirana Jarca in Danile
Kumar dopis z naslednjo vsebino:
‘Vodstvo glasbene šole vas obvešèa o delovnem naèrtu, ki smo ga pripravili za povezavo med osnovnimi
šolami in našo ustanovo. Delovni naèrt temelji na osnovi dosedanjih izkušenj na tem podroèju, na
mo nostih, ki jih ima glasbena šola, in na eljah ter potrebah osnovnih šol. Po temeljiti in vsestranski
preuèitvi vsebine našega dela smo se letos odloèili, da bomo obiskali vsako osnovno šolo dvakrat v
šolskem letu. Pripravili bomo štiri sporede. Dva sporeda za uèence prvega in drugega razreda, dva
sporeda pa za uèence tretjega in èetrtega razreda …
Novost naših letošnjih gostovanj je, da instrumentalni dele pripravijo gojenci glasbene šole, vokalni del
pa otroški zbor, ki deluje na osnovni šoli. V ta namen je vodstvo glasbene šole poskrbelo za ponatis pesmi
v pesmaricah, ki jih z najboljšimi eljami za tesno in uspešno sodelovanje poklanjamo pevcem otroškega
pevskega zbora. Eno izmed pesmi se bodo nauèili vso mladi poslušalci. S tem elimo doseèi, da bo naša
prireditev izzvenela v razpolo enju, ki naj spontano zajame vso dvorano …. Dan, ko bi obiskali uèence na
vaši šoli, bi lahko poimenovali GLASBENI DAN. Tako bi zbudili pri otroku in pri uèiteljstvu veèje
zanimanje in vnaprejšnjo pripravljenost; ta bi stvari sami pripomogla do globljega do ivetja, glasbeni
vzgoji pa dala doloèeno priznanje. Vse to bi sèasoma lahko razširili na višje razrede, ki bi ta dan
organizirano obiskali glasbeno predstavo ali simfonièni koncert’.« (Grlica, 1968, let. XII., št. 2, str. 40)
9
Pavel Kalan je kot èlan komisije sodeloval pri pripravi resolucije in je v teh okolišèinah
tudi sprejel ponujeno mesto pomoènika direktorja ZGBI, saj se je elel ukvarjati predvsem
»z glasbenopedagoškimi vprašanji, posebej z mentorstvom eksperimentalnih oddelkov
glasbenega pouka …« (Kalan, 2005, str. 55) Njegova pobuda, povezana s temeljnimi
smernicami resolucije, je dobila ustrezno podporo na ZGBI; na takratnem Ministrstvu za
prosveto LRS, ki je izvajanje eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje financiralo; in na
Zavodu za prosvetno-pedagoško slu bo Ljubljana, ki je bil odgovoren za strokovno
spremljanje projekta in takojšnji prenos novih uènih pristopov in metod v najširšo prakso
z organizacijo seminarjev za delujoèe in bodoèe uèitelje glasbene vzgoje.
Longitudinalni projekt se je zaèel izvajati s šolskim letom 1963/64 s ciljem povezave
glasbenega in splošnega šolstva ter korenite prenove osnovnošolskega glasbenega pouka
v vseh razredih osnovne šole na podlagi novega koncepta oblikovanja uènih ur. Na njih so
bile preizkušane nove metode uèenja glasbe. Pavel Kalan6 je prevzel nalogo, da strokovno
spremlja eksperimentalni pouka glasbene vzgoje, formalno umešèen na
teoretsko-pedagoški oddelek ZGBI, v okviru katerega je deloval Oddelek za povezovanje
z osnovnimi šolami. Ta oddelek je vodil Janez Bole in je bil kot takratni izvajalec
predmeta Metodika glasbene vzgoje vkljuèen tudi v eksperimentalni pouk. Izvedbo
eksperimentalnega pouka sta prevzeli Breda Bidovec (Oblak) in Tea Budna.7 (Kalan,
2005; Oblak, 2008, 2016, Smole, 2015)
Tudi nekatere druge glasbene šole so v skladu z resolucijo izvajale dejavnosti, s katerimi
so se povezovale z osnovnimi šolami. Aktivnosti so bile usmerjene v pripravo skupnih
prireditev (nastopov) za posamezne ciljne skupine osnovnošolskih razredov (Bitenc,
1968),8 niso pa bile sistematiène in projektno vodene v smislu kontinuiranih
6 V svojih spominih zapiše: »Tako sem brez pomisleka sprejel ponudbo za pomoènika direktorja novo
osnovanega Zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje. Tu naj bi se ukvarjal predvsem z
glasbenopedagoškimi vprašanji, posebej z mentorstvom eksperimentalnih oddelkov glasbenega pouka,
kar mi je ustrezalo, saj sem se elel v veèji meri posvetiti raziskovalnemu delu na tem podroèju.« (Kalan,
2005, str. 55)
7 Po poroki Tea Marn. Leta 1963 je Tea Budna diplomirala na Oddelku za muzikologijo FF (Razvoj
angleške vokalne glasbe, mentor Vilko Ukmar; prim. http://muzikologija.ff.uni-lj.si/wp-content/
uploads/2016/03/UN_AIK_DIPL.pdf (obiskano12.10.2017).
8 Janez Bitenc v daljšem prispevku, objavljenem v Grlici, zapiše: »V zaèetku šolskega leta 1967/68 je
vodstvo glasbene šole FRANCA ŠTURMA Šiška-Be igrad poslalo ravnateljstvom in predmetnim
uèiteljem glasbe osnovnih šol Zvonka Runka, Riharda Jakopièa, Hinka Smrekarja, Valentina Vodnika,
Alojza Kebeta, Franca Rozmana-Staneta, dr. Vita Kraigherja, Borisa Kidrièa, Mirana Jarca in Danile
Kumar dopis z naslednjo vsebino:
‘Vodstvo glasbene šole vas obvešèa o delovnem naèrtu, ki smo ga pripravili za povezavo med osnovnimi
šolami in našo ustanovo. Delovni naèrt temelji na osnovi dosedanjih izkušenj na tem podroèju, na
mo nostih, ki jih ima glasbena šola, in na eljah ter potrebah osnovnih šol. Po temeljiti in vsestranski
preuèitvi vsebine našega dela smo se letos odloèili, da bomo obiskali vsako osnovno šolo dvakrat v
šolskem letu. Pripravili bomo štiri sporede. Dva sporeda za uèence prvega in drugega razreda, dva
sporeda pa za uèence tretjega in èetrtega razreda …
Novost naših letošnjih gostovanj je, da instrumentalni dele pripravijo gojenci glasbene šole, vokalni del
pa otroški zbor, ki deluje na osnovni šoli. V ta namen je vodstvo glasbene šole poskrbelo za ponatis pesmi
v pesmaricah, ki jih z najboljšimi eljami za tesno in uspešno sodelovanje poklanjamo pevcem otroškega
pevskega zbora. Eno izmed pesmi se bodo nauèili vso mladi poslušalci. S tem elimo doseèi, da bo naša
prireditev izzvenela v razpolo enju, ki naj spontano zajame vso dvorano …. Dan, ko bi obiskali uèence na
vaši šoli, bi lahko poimenovali GLASBENI DAN. Tako bi zbudili pri otroku in pri uèiteljstvu veèje
zanimanje in vnaprejšnjo pripravljenost; ta bi stvari sami pripomogla do globljega do ivetja, glasbeni
vzgoji pa dala doloèeno priznanje. Vse to bi sèasoma lahko razširili na višje razrede, ki bi ta dan
organizirano obiskali glasbeno predstavo ali simfonièni koncert’.« (Grlica, 1968, let. XII., št. 2, str. 40)
9
