Page 11 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 11
nka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
»Pouk je v iskanju razvojno ustreznih dejavnosti, vsebin, didaktièno-metodiènih
pristopov, analiz in vrednotenj zastavljal zahtevne naloge in bil hevristièno
naravnan. Izviral je iz pomanjkanja uènega gradiva, pripomoèkov, vzgledov, ne
nazadnje izkušenj in širšega pedagoško-psihološkega znanja. Na zaèetku poti sem
našla strokovno oporo za posamezna podroèja pri sodelavcih, zlasti pobudnikih
projekta, zaradi spreminjajoèih se okolišèin pa sem se kmalu osamosvojila.
Za svoj pedagoški razvoj se moram zahvaliti odlièni skupini uèiteljic, katerih
razredi so bili vkljuèeni v eksperiment. Redno so bile navzoèe pri glasbeni vzgoji
ter zavzeto in kritièno sledile realizaciji ur in vzgojno-izobra evalnim dose kom. S
svojim vedenjem so mi odkrivale vpogled v širši pedagoški in psihološki utrip
razredov. Intenzivno sodelovanje in sprotni prenos spoznanj v pedagoško prakso
je pravzaprav napovedoval akcijsko raziskovanje.« (Oblak, 2008, str. 52)
Izvajanje eksperimentalnega pouka na razliènih lokacijah je bilo v organizacijskem in
logistiènem pogledu velik izziv. V naslednjih šolskih letih se je zaradi kontinuiranega
izvajanja eksperimentalnega pouka v ni jih razredih in vsakoletnega vkljuèevanja višjega
razreda obseg dela izjemno poveèeval. V šolskem letu 1964/65 se je zaèela krèiti in
spreminjati projektna skupina: na drugo delovno mesto sta odšla Pavel Kalan9 in Tea
Budna (Marn). Po nekaj letih je zaradi drugih obveznosti sodelovanje pri
eksperimentalnem pouku opustil še Janez Bole. Breda Oblak je ostala sama, zato je bilo
treba obseg izvajanja eksperimentalnega pouka skrèiti glede na sodelujoèe šole. Ivan
Berce, ravnatelj OŠ Toneta Èufarja, je v nastalih razmerah predlagal, da se
eksperimentalni pouk do konca izvede le na njihovi osnovni šoli. Njegov predlog je bil
sprejet in projekt je bil v celoti izveden v vseh osmih razredih osnovne šole le na OŠ
Toneta Èufarja. Konèan je bil v šolskem letu 1970/71 (Oblak, 2008, 2016, Winkler Kuret
2006).
Na zaèetku eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje je Breda Bidovec (Oblak) prevzela
oblikovanje pisnih priprav za posamezne uène ure (tedenske uène enote), ki so bile nato
izvedene pri pouku na vseh osnovnih šolah, vkljuèenih v eksperiment. Uène ure so
temeljile na prepletu glasbenih dejavnosti, ki so se z izbranimi glasbenimi vsebinami
povezovale in uresnièevale izhodišèni naslov posamezne tedenske uène enote. Oblakova
je to povezanost v uènih urah glasbene vzgoje opredelila kot kontinuirano in sistematièno
delo na makro nivoju (tedenske uène enote) in mikro nivoju (glasbene dejavnosti; Winkler
Kuret, 2006). Pri uènih urah je bilo razvidno medpredmetno povezovanje, ki je dajalo
domišljen okvir glasbenim dejavnostim in vsebinam.
Uène ure so bile odprtega tipa, najveèkrat tudi javno izvedene kot vzorène hospitacijske
uène ure. Hospitacijske obiske je terminsko organiziral svetovalec, delujoè na Zavodu za
prosvetno-pedagoško slu bo. Nedatirani ohranjeni tipkopisi ka ejo, da so uèitelji pri
9 Na Zavodu za napredek šolstva SRS je prevzel stalno mesto pedagoškega svetovalca (Budkoviè,
1964/65).
11
»Pouk je v iskanju razvojno ustreznih dejavnosti, vsebin, didaktièno-metodiènih
pristopov, analiz in vrednotenj zastavljal zahtevne naloge in bil hevristièno
naravnan. Izviral je iz pomanjkanja uènega gradiva, pripomoèkov, vzgledov, ne
nazadnje izkušenj in širšega pedagoško-psihološkega znanja. Na zaèetku poti sem
našla strokovno oporo za posamezna podroèja pri sodelavcih, zlasti pobudnikih
projekta, zaradi spreminjajoèih se okolišèin pa sem se kmalu osamosvojila.
Za svoj pedagoški razvoj se moram zahvaliti odlièni skupini uèiteljic, katerih
razredi so bili vkljuèeni v eksperiment. Redno so bile navzoèe pri glasbeni vzgoji
ter zavzeto in kritièno sledile realizaciji ur in vzgojno-izobra evalnim dose kom. S
svojim vedenjem so mi odkrivale vpogled v širši pedagoški in psihološki utrip
razredov. Intenzivno sodelovanje in sprotni prenos spoznanj v pedagoško prakso
je pravzaprav napovedoval akcijsko raziskovanje.« (Oblak, 2008, str. 52)
Izvajanje eksperimentalnega pouka na razliènih lokacijah je bilo v organizacijskem in
logistiènem pogledu velik izziv. V naslednjih šolskih letih se je zaradi kontinuiranega
izvajanja eksperimentalnega pouka v ni jih razredih in vsakoletnega vkljuèevanja višjega
razreda obseg dela izjemno poveèeval. V šolskem letu 1964/65 se je zaèela krèiti in
spreminjati projektna skupina: na drugo delovno mesto sta odšla Pavel Kalan9 in Tea
Budna (Marn). Po nekaj letih je zaradi drugih obveznosti sodelovanje pri
eksperimentalnem pouku opustil še Janez Bole. Breda Oblak je ostala sama, zato je bilo
treba obseg izvajanja eksperimentalnega pouka skrèiti glede na sodelujoèe šole. Ivan
Berce, ravnatelj OŠ Toneta Èufarja, je v nastalih razmerah predlagal, da se
eksperimentalni pouk do konca izvede le na njihovi osnovni šoli. Njegov predlog je bil
sprejet in projekt je bil v celoti izveden v vseh osmih razredih osnovne šole le na OŠ
Toneta Èufarja. Konèan je bil v šolskem letu 1970/71 (Oblak, 2008, 2016, Winkler Kuret
2006).
Na zaèetku eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje je Breda Bidovec (Oblak) prevzela
oblikovanje pisnih priprav za posamezne uène ure (tedenske uène enote), ki so bile nato
izvedene pri pouku na vseh osnovnih šolah, vkljuèenih v eksperiment. Uène ure so
temeljile na prepletu glasbenih dejavnosti, ki so se z izbranimi glasbenimi vsebinami
povezovale in uresnièevale izhodišèni naslov posamezne tedenske uène enote. Oblakova
je to povezanost v uènih urah glasbene vzgoje opredelila kot kontinuirano in sistematièno
delo na makro nivoju (tedenske uène enote) in mikro nivoju (glasbene dejavnosti; Winkler
Kuret, 2006). Pri uènih urah je bilo razvidno medpredmetno povezovanje, ki je dajalo
domišljen okvir glasbenim dejavnostim in vsebinam.
Uène ure so bile odprtega tipa, najveèkrat tudi javno izvedene kot vzorène hospitacijske
uène ure. Hospitacijske obiske je terminsko organiziral svetovalec, delujoè na Zavodu za
prosvetno-pedagoško slu bo. Nedatirani ohranjeni tipkopisi ka ejo, da so uèitelji pri
9 Na Zavodu za napredek šolstva SRS je prevzel stalno mesto pedagoškega svetovalca (Budkoviè,
1964/65).
11
