Page 6 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 6
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo (Oblak, 2016). V njej je opisala motivacijske in
identifikacijske dejavnike profesionalnega razvoja uèitelja glasbe, kot ga je do ivljala
sama skozi sedem desetletij in kot ga je s svojim strokovnim in znanstvenim delovanjem
(so)oblikovala na nacionalni ravni. V tem obdobju je bil najmoènejši razvojni impulz
eksperimentalni pouk glasbene vzgoje v vseh razredih osnovne šole, ki ga je izvajala kot
longitudinalni projekt, pri tem pa eksperimentalnemu pouku doslej še nista bili namenjeni
veèja raziskovalna pozornost in obravnava. V prispevku z vidika historiène analize
publiciranih prispevkov v strokovnih in znanstvenih revijah, ter v razliènih monografijah,
ob tem pa tudi analize dokumentov iz osebnega arhiva Brede Oblak in pogovora z njo
predstavljamo potek in dose ke eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje. Pri tem
poudarjamo tezo, da je eksperimentalni pouk Brede Oblak pomenil odloèilen premik k
aktivnim oblikam uèenja glasbe in da je postal temelj, na katerem se je razvila sodobna
didaktika glasbe.
Okolišèine zaèetka eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v osnovni šoli
Breda Bidovec (Oblak)1 je prve glasbenopedagoške izkušnje zaèela pridobivati na
Jesenicah. Kot absolventka Oddelka za zgodovino glasbe Akademije za glasbo v
Ljubljani je v šolskem letu 1959/60 zaèela honorarno pouèevati klavir na jeseniški
glasbeni šoli. Po diplomi (1960/61) se je tam redno zaposlila in prevzela še pouk nauka o
glasbi. Zaradi potreb v kraju je na jeseniški gimnaziji pouèevala predmet Estetska vzgoja
in nekaj èasa nadomešèala uèiteljico glasbe v osnovni šoli. Konèno licenco za opravljanje
uèiteljskega dela je pridobila leta 1962 z opravljenim strokovnim izpitom, ki je med
drugim vkljuèeval tudi uèni nastop pred komisijo. Izpit je zelo uspešno opravila v
Ljubljani na Glasbeni šoli Center. Zaradi izstopajoèe odliènosti je z njim pridobila vabilo
ravnatelja šole Slavka Mihelèièa, da se zaposli v tamkajšnji šoli. Poleg tega je v njej
bodoèo naslednico prepoznal tudi znameniti pedagog Stanko Gogala, prav tako èlan
strokovne komisije.2
Marca 1963 je kot zunanja sodelavka zaèela pouèevati na ljubljanski Glasbeni šoli Center.
S šolskim letom 1963/64 se je stalno zaposlila v Ljubljani in se hkrati sreèala z
reorganizacijo šole v Zavod za glasbeno in baletno izobra evanje (ZGBI),3 ki je zdru il
1 Dekliški priimek Brede Oblak je Bidovec. Po poroki z Gorazdom Oblakom leta 1965 se je podpisovala z
obema priimkoma (Breda Bidovec - Oblak). Tri leta kasneje je uradno umaknila dekliški priimek in od
takrat se je v svojih publiciranih delih in pri vseh dejavnostih podpisovala le s priimkom Oblak.
2 Breda Oblak je takratno dogajanje opisala takole: »Uènemu nastopu so sledili predpisani izpiti, med
katerimi je bila tudi obèa metodika, ki jo je preverjal znameniti pedagog dr. Stanko Gogala. Za vedno mi
je ostal v spominu sprošèen strokovni dialog, ki ga je profesor iznenada prekinil, vstal in dejal: ‘Nekoè me
boste pri tem predmetu na Akademiji nadomestili.‘ Njegova neprièakovana pripomba in tudi ponudba
ravnatelja Slavka Mihelèièa sta me prijetno presenetili, èeravno sta se mi v danem trenutku zdeli povsem
nerealni.« (Oblak, 2008, str. 51, 52)
3 J. J. v Grlici (let. XI, št. 1-2, 1966) ustanovitev ZGBI predstavi z naslednjim zapisom: »Do nedavna je bilo
glasbeno in baletno šolstvo na obmoèju obèine Ljubljana-Center razvejano na veè samostojnih šol:
glasbeno šolo Ljubljana-Center, oddelek za izrazni ples, glasbeno šolo za ljudske inštrumente ter na šoli s
širšim znaèajem: srednjo glasbeno šolo in srednjo baletno šolo. Nekatere od teh šol so se zaradi slabih
delovnih razmer vse bolj borile za obstoj. Zlasti je zaviralo njihov poln razmah pomanjkanje dobrih uènih
prostorov, kar sta najbolj obèutili obe srednji šoli. S preureditvijo oziroma nadzidavo poslopja v Vegovi
7, so se odprle nove perspektive (to je bila pri nas prva veèja investicija v tovrstno zgradbo). Obenem je
dozorela zamisel za obse nejšo reorganizacijo omenjenih šol, ki so v zaèetku šolskega leta 1963/64 prešle
v skupno upravljanje; nastal je zavod za glasbeno in baletno izobra evanje.« (J.J., 1966, str. 27)
6
Narativni izraz poti skozi glasbeno šolstvo (Oblak, 2016). V njej je opisala motivacijske in
identifikacijske dejavnike profesionalnega razvoja uèitelja glasbe, kot ga je do ivljala
sama skozi sedem desetletij in kot ga je s svojim strokovnim in znanstvenim delovanjem
(so)oblikovala na nacionalni ravni. V tem obdobju je bil najmoènejši razvojni impulz
eksperimentalni pouk glasbene vzgoje v vseh razredih osnovne šole, ki ga je izvajala kot
longitudinalni projekt, pri tem pa eksperimentalnemu pouku doslej še nista bili namenjeni
veèja raziskovalna pozornost in obravnava. V prispevku z vidika historiène analize
publiciranih prispevkov v strokovnih in znanstvenih revijah, ter v razliènih monografijah,
ob tem pa tudi analize dokumentov iz osebnega arhiva Brede Oblak in pogovora z njo
predstavljamo potek in dose ke eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje. Pri tem
poudarjamo tezo, da je eksperimentalni pouk Brede Oblak pomenil odloèilen premik k
aktivnim oblikam uèenja glasbe in da je postal temelj, na katerem se je razvila sodobna
didaktika glasbe.
Okolišèine zaèetka eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v osnovni šoli
Breda Bidovec (Oblak)1 je prve glasbenopedagoške izkušnje zaèela pridobivati na
Jesenicah. Kot absolventka Oddelka za zgodovino glasbe Akademije za glasbo v
Ljubljani je v šolskem letu 1959/60 zaèela honorarno pouèevati klavir na jeseniški
glasbeni šoli. Po diplomi (1960/61) se je tam redno zaposlila in prevzela še pouk nauka o
glasbi. Zaradi potreb v kraju je na jeseniški gimnaziji pouèevala predmet Estetska vzgoja
in nekaj èasa nadomešèala uèiteljico glasbe v osnovni šoli. Konèno licenco za opravljanje
uèiteljskega dela je pridobila leta 1962 z opravljenim strokovnim izpitom, ki je med
drugim vkljuèeval tudi uèni nastop pred komisijo. Izpit je zelo uspešno opravila v
Ljubljani na Glasbeni šoli Center. Zaradi izstopajoèe odliènosti je z njim pridobila vabilo
ravnatelja šole Slavka Mihelèièa, da se zaposli v tamkajšnji šoli. Poleg tega je v njej
bodoèo naslednico prepoznal tudi znameniti pedagog Stanko Gogala, prav tako èlan
strokovne komisije.2
Marca 1963 je kot zunanja sodelavka zaèela pouèevati na ljubljanski Glasbeni šoli Center.
S šolskim letom 1963/64 se je stalno zaposlila v Ljubljani in se hkrati sreèala z
reorganizacijo šole v Zavod za glasbeno in baletno izobra evanje (ZGBI),3 ki je zdru il
1 Dekliški priimek Brede Oblak je Bidovec. Po poroki z Gorazdom Oblakom leta 1965 se je podpisovala z
obema priimkoma (Breda Bidovec - Oblak). Tri leta kasneje je uradno umaknila dekliški priimek in od
takrat se je v svojih publiciranih delih in pri vseh dejavnostih podpisovala le s priimkom Oblak.
2 Breda Oblak je takratno dogajanje opisala takole: »Uènemu nastopu so sledili predpisani izpiti, med
katerimi je bila tudi obèa metodika, ki jo je preverjal znameniti pedagog dr. Stanko Gogala. Za vedno mi
je ostal v spominu sprošèen strokovni dialog, ki ga je profesor iznenada prekinil, vstal in dejal: ‘Nekoè me
boste pri tem predmetu na Akademiji nadomestili.‘ Njegova neprièakovana pripomba in tudi ponudba
ravnatelja Slavka Mihelèièa sta me prijetno presenetili, èeravno sta se mi v danem trenutku zdeli povsem
nerealni.« (Oblak, 2008, str. 51, 52)
3 J. J. v Grlici (let. XI, št. 1-2, 1966) ustanovitev ZGBI predstavi z naslednjim zapisom: »Do nedavna je bilo
glasbeno in baletno šolstvo na obmoèju obèine Ljubljana-Center razvejano na veè samostojnih šol:
glasbeno šolo Ljubljana-Center, oddelek za izrazni ples, glasbeno šolo za ljudske inštrumente ter na šoli s
širšim znaèajem: srednjo glasbeno šolo in srednjo baletno šolo. Nekatere od teh šol so se zaradi slabih
delovnih razmer vse bolj borile za obstoj. Zlasti je zaviralo njihov poln razmah pomanjkanje dobrih uènih
prostorov, kar sta najbolj obèutili obe srednji šoli. S preureditvijo oziroma nadzidavo poslopja v Vegovi
7, so se odprle nove perspektive (to je bila pri nas prva veèja investicija v tovrstno zgradbo). Obenem je
dozorela zamisel za obse nejšo reorganizacijo omenjenih šol, ki so v zaèetku šolskega leta 1963/64 prešle
v skupno upravljanje; nastal je zavod za glasbeno in baletno izobra evanje.« (J.J., 1966, str. 27)
6
