Page 14 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 14
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
ostinatu, prehod od podzavestnega k zavestnemu opazovanju ritma z vkljuèitvijo
prvih ritmiènih zlogov);
– Melodièna vzgoja (oblike melodiènega dela: melodièni odmev, melodièno
oblikovanje besedila, melodièno dopolnjevanje, prosta melodièna improvizacija,
zavestno uvajanje v melodiko z vkljuèeno obravnavo fonomimike in
solmizacijskih zlogov,18 postopki uvajanja fonomimike in solmizacije ter
praktiène vaje za njeno utrjevanje, uèenje nove pesmi z uporabo solmizacije in
fonomimike in vzgoja posluha);
– Uvajanje v poslušanje glasbe (v tem najkrajšem sklopu je izpostavljen pomen
zavestnega poslušanja glasbe, usmerjanja pozornosti uèencev z opredeljevanjem
poslušalskih nalog pred poslušanjem in njihovega aktivnega sodelovanja v
razgovoru po poslušani skladbe);19
– Zgradba uène ure (uvodnim smernicam za oblikovanje uènih ur sledijo primeri
uènih ur za 1. razred - tedenska uèno vzgojna enota Pomlad, za 2. razred -
tedenska uèno vzgojna enota Voda in za 3. razred - tedenska uèna enota ni
navedena).
V podrobnih pripravah sta razvidni struktura in potek posamezne uène ure, ki je
morala izpolniti eleni glasbeni in vzgojni smoter ter biti vsebinsko povezana s
tedensko uèno enoto. Vsaka uèna ura je vkljuèevala petje pesmi ter elemente
ritmiène in melodiène vzgoje. V skladu z mo nostmi je vkljuèevala tudi druge
vzgojno-izobra evalne prvine, vse pa je bilo povezano v zaokro eno celoto.
Zahtevnost obravnavanih vsebin se je postopno stopnjevala.
Drugo poglavje priroènika vsebuje 25 ritmiènih besedil za 1. razred, 25 ritmiènih besedil
za 2. razred in 28 ritmiènih besedil za 3. razred. Besedila so vzeta slovenske lirike za
otroke (uganke, krajše pesmi, odlomki pesmi), iz slovenske ljudske zakladnice
(izštevanke, šaljivke, reki), štiri ritmièna besedila so podpisana kot avtorska,20 eno pa kot
soavtorsko.21 Ritmièna besedila so omogoèala medpredmetno povezovanje s slovenskim
jezikom.
Tretje poglavje vsebuje pesemsko gradivo: 22 pesmi za 1. razred, 24 pesmi za 2. razred in
31 pesmi za 3. razred. V zbirki je razvidno, da so bili upoštevani splošni in
glasbenorazvojni vidik uèencev ter umetniški in estetski kriterij izbire. Dve pesmi za 1.
razred je ustvaril Janez Bole (Prviè v šoli, Sredi naše vasi). Pesemsko gradivo vsebuje dela
slovenskih skladateljev: Janeza Bitenca, Mire Voglar, Janeza Kuharja, Maksa Pirnika,
Karola Pahorja, Pavla Kalana, Franja Lu evièa, Albina Weingerla, Matije Tomca, Maksa
Jurce, Slavka Mihelèièa, Marjana Kozine in Karla Jeraja. Velik del pesmarice temelji na
slovenskih ljudskih pesmih (30 pesmi). V nabor pesmi za 3. razred so vkljuèeni trije
18 Obravnavana podroèja melodiène vzgoje so podkrepljena z notnimi primeri, obravnava fonomimike in
solmizacije pa tudi z demonstracijskimi fotografijami (prim. Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 39).
19 Glede na takratne tehniène mo nosti so kot primerne oblike poslušanja navedene »skladbe v izvedbi
uèitelja ali uèencev, radijske glasbene ure, gramofonske plošèe, magnetofonski posnetki, obiski
mladinskih koncertov itd.« (ibid., str. 43). Priporoèena je povezava z glasbenimi šolami bodisi z obiski
uèiteljev in uèencev iz glasbene šole pri pouku v osnovni šoli bodisi z obiski osnovnošolcev ob produkciji
glasbenih šol.
20 V izdaji priroènika z leta 1968 samo z dekliškim priimkom: Breda Bidovec.
21 V isti izdaji podpisano Breda Bidovec - Janez Bole.
14
ostinatu, prehod od podzavestnega k zavestnemu opazovanju ritma z vkljuèitvijo
prvih ritmiènih zlogov);
– Melodièna vzgoja (oblike melodiènega dela: melodièni odmev, melodièno
oblikovanje besedila, melodièno dopolnjevanje, prosta melodièna improvizacija,
zavestno uvajanje v melodiko z vkljuèeno obravnavo fonomimike in
solmizacijskih zlogov,18 postopki uvajanja fonomimike in solmizacije ter
praktiène vaje za njeno utrjevanje, uèenje nove pesmi z uporabo solmizacije in
fonomimike in vzgoja posluha);
– Uvajanje v poslušanje glasbe (v tem najkrajšem sklopu je izpostavljen pomen
zavestnega poslušanja glasbe, usmerjanja pozornosti uèencev z opredeljevanjem
poslušalskih nalog pred poslušanjem in njihovega aktivnega sodelovanja v
razgovoru po poslušani skladbe);19
– Zgradba uène ure (uvodnim smernicam za oblikovanje uènih ur sledijo primeri
uènih ur za 1. razred - tedenska uèno vzgojna enota Pomlad, za 2. razred -
tedenska uèno vzgojna enota Voda in za 3. razred - tedenska uèna enota ni
navedena).
V podrobnih pripravah sta razvidni struktura in potek posamezne uène ure, ki je
morala izpolniti eleni glasbeni in vzgojni smoter ter biti vsebinsko povezana s
tedensko uèno enoto. Vsaka uèna ura je vkljuèevala petje pesmi ter elemente
ritmiène in melodiène vzgoje. V skladu z mo nostmi je vkljuèevala tudi druge
vzgojno-izobra evalne prvine, vse pa je bilo povezano v zaokro eno celoto.
Zahtevnost obravnavanih vsebin se je postopno stopnjevala.
Drugo poglavje priroènika vsebuje 25 ritmiènih besedil za 1. razred, 25 ritmiènih besedil
za 2. razred in 28 ritmiènih besedil za 3. razred. Besedila so vzeta slovenske lirike za
otroke (uganke, krajše pesmi, odlomki pesmi), iz slovenske ljudske zakladnice
(izštevanke, šaljivke, reki), štiri ritmièna besedila so podpisana kot avtorska,20 eno pa kot
soavtorsko.21 Ritmièna besedila so omogoèala medpredmetno povezovanje s slovenskim
jezikom.
Tretje poglavje vsebuje pesemsko gradivo: 22 pesmi za 1. razred, 24 pesmi za 2. razred in
31 pesmi za 3. razred. V zbirki je razvidno, da so bili upoštevani splošni in
glasbenorazvojni vidik uèencev ter umetniški in estetski kriterij izbire. Dve pesmi za 1.
razred je ustvaril Janez Bole (Prviè v šoli, Sredi naše vasi). Pesemsko gradivo vsebuje dela
slovenskih skladateljev: Janeza Bitenca, Mire Voglar, Janeza Kuharja, Maksa Pirnika,
Karola Pahorja, Pavla Kalana, Franja Lu evièa, Albina Weingerla, Matije Tomca, Maksa
Jurce, Slavka Mihelèièa, Marjana Kozine in Karla Jeraja. Velik del pesmarice temelji na
slovenskih ljudskih pesmih (30 pesmi). V nabor pesmi za 3. razred so vkljuèeni trije
18 Obravnavana podroèja melodiène vzgoje so podkrepljena z notnimi primeri, obravnava fonomimike in
solmizacije pa tudi z demonstracijskimi fotografijami (prim. Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 39).
19 Glede na takratne tehniène mo nosti so kot primerne oblike poslušanja navedene »skladbe v izvedbi
uèitelja ali uèencev, radijske glasbene ure, gramofonske plošèe, magnetofonski posnetki, obiski
mladinskih koncertov itd.« (ibid., str. 43). Priporoèena je povezava z glasbenimi šolami bodisi z obiski
uèiteljev in uèencev iz glasbene šole pri pouku v osnovni šoli bodisi z obiski osnovnošolcev ob produkciji
glasbenih šol.
20 V izdaji priroènika z leta 1968 samo z dekliškim priimkom: Breda Bidovec.
21 V isti izdaji podpisano Breda Bidovec - Janez Bole.
14
