Page 8 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 8
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Resolucija je strukturirana v štirih poglavjih: I. Ugotovitev stanja, II. Perspektivna
usmeritev, III. Naloge glasbenovzgojnih ustanov, IV. Funkcije posameznih stopenj
glasbenovzgojnih zavodov. V prvem poglavju je bilo med šibkostmi glasbenega šolstva
posebej opozorjeno, da ni prave programske povezave med glasbenoizobra evalnimi
zavodi razliènih stopenj. Prav tako glasbeno šolstvo ni organsko povezano z osnovnimi
šolami in drugimi šolami.
V drugem poglavju je naštetih devet smernic, ki opisujejo »nove prijeme in oblike
glasbenega šolstva«, med katerimi je v prvih treh toèkah zapisano:
»1. Glasbeno izobra evanje je treba razširiti in poglobiti v glasbeno vzgojo, ki je
dru bena potreba in pravica vsakega našega èloveka.
2. Glasbeno vzgojo je treba razviti v vso demokratièno širino, ki naj se uveljavi tudi
na tem podroèju, saj glasbena vzgoja danes ne more veè biti privilegij samo
nekaterih. Sodobna psihologija je ugotovila, da nemuzikalnih ljudi praviloma ni,
da pa je treba muzikalnost e pri otroku vzbuditi in razvijati.
3. Našega èloveka, predvsem mladega, je treba nauèiti pravilno in ne ozko
vrednotiti glasbo z vseh podroèij, da se bo znal orientirati pri današnji izredni
konsumaciji glasbe vseh vrst.« (Priporoèilo za reformo glasbenega pouka, 1963,
str. 4)
Med nalogami glasbenovzgojnih ustanov je bila poudarjena potreba po ustanovitvi novih
glasbenovzgojnih ustanov, »ki bodo kos novim nalogam« in izboljševanju »metodiènih
postopkov pri glasbeni vzgoji«. Po oblikovanju novega idejnega programa in »formiranju
novih oblik glasbene vzgoje je treba izdelati operativni plan: urediti predmetnike, uène
naèrte itd.; vse to mora ustrezati oblikovanju potrebnega profila profesionalnih kadrov in
potrebam amaterizma« (prav tam, str. 5).
V èetrtem poglavju so opisane funkcije posameznih glasbenoizobra evalnih stopenj in
ustanov od predšolskega obdobja do univerzitetne ravni, pri èemer je poudarek tako na
glasbenem izobra evanju in glasbeni vzgoji uèencev, dijakov in študentov kot na
profesionalnem usposabljanju na glasbenem podroèju. Poudarjena sta skrb za ustrezno
izobra evanje glasbenopedagoškega kadra in delovanje v podporo kakovostnega razvoja
tako na podroèju glasbenega profesionalizma kot amaterskega dela. Glasbena vzgoja
šolske populacije je bila kljuèna vez med glasbeno in osnovno šolo:
»2. Dosedanje ni je glasbene šole so osnova glasbenovzgojnega procesa.
Razvijajo glasbenovzgojno dejavnost v širino, vzgajajo ljubitelje glasbe in dajejo
strokovno osnovo za razvoj glasbenega amaterizma, dopolnjujejo glasbeno vzgojo
na osnovnih šolah, vzbujajo zanimanje za glasbo pri predšolskih otrocih in
pripravljajo svoje uèence za poklicni študij glasbe…. Kadrovska in prostorna
povezava naj bo kar najtesnejša: glasbena šola lahko organizira na osnovnih
kro ke in reden glasbeni pouk, obratno pa lahko tudi osnovna šola uporablja
prostore in vzgojne pripomoèke glasbene šole, kolikor obstajajo za to mo nosti …«
(Priporoèilo za reformo glasbenega pouka, 1963, str. 6)
8
Resolucija je strukturirana v štirih poglavjih: I. Ugotovitev stanja, II. Perspektivna
usmeritev, III. Naloge glasbenovzgojnih ustanov, IV. Funkcije posameznih stopenj
glasbenovzgojnih zavodov. V prvem poglavju je bilo med šibkostmi glasbenega šolstva
posebej opozorjeno, da ni prave programske povezave med glasbenoizobra evalnimi
zavodi razliènih stopenj. Prav tako glasbeno šolstvo ni organsko povezano z osnovnimi
šolami in drugimi šolami.
V drugem poglavju je naštetih devet smernic, ki opisujejo »nove prijeme in oblike
glasbenega šolstva«, med katerimi je v prvih treh toèkah zapisano:
»1. Glasbeno izobra evanje je treba razširiti in poglobiti v glasbeno vzgojo, ki je
dru bena potreba in pravica vsakega našega èloveka.
2. Glasbeno vzgojo je treba razviti v vso demokratièno širino, ki naj se uveljavi tudi
na tem podroèju, saj glasbena vzgoja danes ne more veè biti privilegij samo
nekaterih. Sodobna psihologija je ugotovila, da nemuzikalnih ljudi praviloma ni,
da pa je treba muzikalnost e pri otroku vzbuditi in razvijati.
3. Našega èloveka, predvsem mladega, je treba nauèiti pravilno in ne ozko
vrednotiti glasbo z vseh podroèij, da se bo znal orientirati pri današnji izredni
konsumaciji glasbe vseh vrst.« (Priporoèilo za reformo glasbenega pouka, 1963,
str. 4)
Med nalogami glasbenovzgojnih ustanov je bila poudarjena potreba po ustanovitvi novih
glasbenovzgojnih ustanov, »ki bodo kos novim nalogam« in izboljševanju »metodiènih
postopkov pri glasbeni vzgoji«. Po oblikovanju novega idejnega programa in »formiranju
novih oblik glasbene vzgoje je treba izdelati operativni plan: urediti predmetnike, uène
naèrte itd.; vse to mora ustrezati oblikovanju potrebnega profila profesionalnih kadrov in
potrebam amaterizma« (prav tam, str. 5).
V èetrtem poglavju so opisane funkcije posameznih glasbenoizobra evalnih stopenj in
ustanov od predšolskega obdobja do univerzitetne ravni, pri èemer je poudarek tako na
glasbenem izobra evanju in glasbeni vzgoji uèencev, dijakov in študentov kot na
profesionalnem usposabljanju na glasbenem podroèju. Poudarjena sta skrb za ustrezno
izobra evanje glasbenopedagoškega kadra in delovanje v podporo kakovostnega razvoja
tako na podroèju glasbenega profesionalizma kot amaterskega dela. Glasbena vzgoja
šolske populacije je bila kljuèna vez med glasbeno in osnovno šolo:
»2. Dosedanje ni je glasbene šole so osnova glasbenovzgojnega procesa.
Razvijajo glasbenovzgojno dejavnost v širino, vzgajajo ljubitelje glasbe in dajejo
strokovno osnovo za razvoj glasbenega amaterizma, dopolnjujejo glasbeno vzgojo
na osnovnih šolah, vzbujajo zanimanje za glasbo pri predšolskih otrocih in
pripravljajo svoje uèence za poklicni študij glasbe…. Kadrovska in prostorna
povezava naj bo kar najtesnejša: glasbena šola lahko organizira na osnovnih
kro ke in reden glasbeni pouk, obratno pa lahko tudi osnovna šola uporablja
prostore in vzgojne pripomoèke glasbene šole, kolikor obstajajo za to mo nosti …«
(Priporoèilo za reformo glasbenega pouka, 1963, str. 6)
8
