Page 7 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 7
nka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
»veè tedanjih glasbenih in plesnih šol v ljubljanskem središèu (Srednja glasbena šola,
Glasbena šola Center, Srednja baletna šola, ki je obsegala tudi ni je razrede, Glasbena
šola pri svetu Svobod okraja Ljubljana in Oddelek za izrazni ples v Pionirski knji nici)«
(Kalan, 2005, str. 103).
Delovne obveznosti nove redno zaposlene sodelavke Brede Bidovec (Oblak) na ZGBI so
bile kombinirane. Na glasbeni šoli je pouèevala predšolske skupine in nauk o glasbi. Ob
izidu knjige Solfeggio 1 (Jurca, Kalan, 1964) je v sodelovanju s profesorjem solfeggia
Maksom Jurco z vzorènimi uènimi nastopi predstavljala uporabo tonalno-relativne
metode na uvajalnih seminarjih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih.4 Tudi sicer so na
njenih rednih uènih urah nauka o glasbi in predšolske glasbene vzgoje na ZGBI hospitirali
bodoèi in e delujoèi uèitelji glasbe, dose ki uèencev pa so bili predstavljeni na javnih
nastopih in bili posneti kot avtorske radijske oddaje.5 Del njene delovne obveznosti je bil
zapolnjen s sodelovanjem pri projektu osemletnega eksperimentalnega pouka glasbene
vzgoje v osnovni šoli (Oblak, 2008, 2016; Smole, 2015). S projektom je prišlo do
umestitve osnovnošolske glasbene vzgoje v glasbenoizobra evalni sistem, kar Oblakova
oznaèi kot »osamljen primer« in nadaljuje: »Pobudo zanjo je dal takratni pomoènik
ravnatelja prof. Pavle Kalan, ki je pripisoval novemu Zavodu za glasbeno in baletno
izobra evanje širše glasbeno-pedagoško poslanstvo. Ker je pred tem deloval na
uèiteljišèu, je dodobra poznal problematiko splošne glasbene vzgoje in prizadevanja za
njeno prenovo. Predlagal je poseben projekt v obliki eksperimentalnega pouka, katerega
namen je bil z neposredno prakso izoblikovati novo fizionomijo uènih ur glasbene vzgoje v
osnovni šoli.« (Oblak, 2008, str. 52)
Okolišèine umestitve osnovnošolske glasbene vzgoje v glasbeno-izobra evalni sistem so
temeljile na resoluciji Priporoèilo za reformo glasbenega pouka (1963). Resolucijo je
pripravila posebna komisija, imenovana s strani Društva glasbenih pedagogov Slovenije,
v komisiji pa so bili Vlado Golob (predsednik), Cvetko Budkoviè, Sreèko Gruškovnik,
Vida Hribar Jeraj, Pavle Kalan, Egon Kunej in Peter Lipar. Resolucija je bila rezultat
poprej pripravljenih tez in njihove obravnave na dvodnevnem posvetu (28.-29. 1. 1963).
Objavljena je bila v 1. številki IX. letnika Grlice (1963), pri èemer avtorstvo (komisije) ob
njenem naslovu ni izpostavljeno, ampak je razvidno iz uvodnega besedila.
4 V 3. številki Biltena ZPPS je zabele ka, da je Breda Bidovec - Oblak pripravila »primer praktiène
uresnièitve poglavij iz uèbenika Solfeggio I.« (J. H., 1968-69, str. 12). Svoj primer je pripravila tudi
Mirjana Turel, pedagoška svetovalka za glasbeni pouk Zavoda za prosvetno-pedagoško slu bo Ljubljana
I. (ibid.).
5 Breda Oblak v osebnem arhivu hrani scenarij za javni nastop ob prihodu dedka Mraza, ki vkljuèuje
inštrumentalne toèke uèencev glasbene šole (tipkopis, 2 str., b.d.); scenarij za nastop in radijsko oddajo
Otrokov dan, v kateri se pevske toèke otrok izmenjujejo z veznim besedilom o cicibanovem ivljenju
(tipkopis, 2 str., b.d.); program nastopa predšolskih skupin (22 toèk) z veznim besedilom (tipkopis in
rokopis, 4 str., b.d.), program javnega nastopa z 22. toèkami, ki jih programsko sestavila Breda Oblak
(koncertni list ZGBI, Glasbene šole Ljubljana z naslovom Naši cicibani nastopajo; 11. junij 1970,
Dvorana Kri ank). V popisu njene bibliografije v 4. zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije
za glasbo v Ljubljani (Rotar Pance, 2002) je za obdobje 1965-1982 evidentiranih 12 prispevkov za
radijske oddaje (t.i. radijskih šol za posamezno stopnjo šolanja). Breda Oblak jih je pripravila še veè,
vendar domneva, da v arhivu RTV niso veè dostopne zaradi presnemavanja magnetofonskih trakov, prav
tako pa tudi niso bile evidentirane v bibliografski bazi Cobiss (Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana,
29. 9. 2017).
7
»veè tedanjih glasbenih in plesnih šol v ljubljanskem središèu (Srednja glasbena šola,
Glasbena šola Center, Srednja baletna šola, ki je obsegala tudi ni je razrede, Glasbena
šola pri svetu Svobod okraja Ljubljana in Oddelek za izrazni ples v Pionirski knji nici)«
(Kalan, 2005, str. 103).
Delovne obveznosti nove redno zaposlene sodelavke Brede Bidovec (Oblak) na ZGBI so
bile kombinirane. Na glasbeni šoli je pouèevala predšolske skupine in nauk o glasbi. Ob
izidu knjige Solfeggio 1 (Jurca, Kalan, 1964) je v sodelovanju s profesorjem solfeggia
Maksom Jurco z vzorènimi uènimi nastopi predstavljala uporabo tonalno-relativne
metode na uvajalnih seminarjih v Ljubljani in drugih slovenskih krajih.4 Tudi sicer so na
njenih rednih uènih urah nauka o glasbi in predšolske glasbene vzgoje na ZGBI hospitirali
bodoèi in e delujoèi uèitelji glasbe, dose ki uèencev pa so bili predstavljeni na javnih
nastopih in bili posneti kot avtorske radijske oddaje.5 Del njene delovne obveznosti je bil
zapolnjen s sodelovanjem pri projektu osemletnega eksperimentalnega pouka glasbene
vzgoje v osnovni šoli (Oblak, 2008, 2016; Smole, 2015). S projektom je prišlo do
umestitve osnovnošolske glasbene vzgoje v glasbenoizobra evalni sistem, kar Oblakova
oznaèi kot »osamljen primer« in nadaljuje: »Pobudo zanjo je dal takratni pomoènik
ravnatelja prof. Pavle Kalan, ki je pripisoval novemu Zavodu za glasbeno in baletno
izobra evanje širše glasbeno-pedagoško poslanstvo. Ker je pred tem deloval na
uèiteljišèu, je dodobra poznal problematiko splošne glasbene vzgoje in prizadevanja za
njeno prenovo. Predlagal je poseben projekt v obliki eksperimentalnega pouka, katerega
namen je bil z neposredno prakso izoblikovati novo fizionomijo uènih ur glasbene vzgoje v
osnovni šoli.« (Oblak, 2008, str. 52)
Okolišèine umestitve osnovnošolske glasbene vzgoje v glasbeno-izobra evalni sistem so
temeljile na resoluciji Priporoèilo za reformo glasbenega pouka (1963). Resolucijo je
pripravila posebna komisija, imenovana s strani Društva glasbenih pedagogov Slovenije,
v komisiji pa so bili Vlado Golob (predsednik), Cvetko Budkoviè, Sreèko Gruškovnik,
Vida Hribar Jeraj, Pavle Kalan, Egon Kunej in Peter Lipar. Resolucija je bila rezultat
poprej pripravljenih tez in njihove obravnave na dvodnevnem posvetu (28.-29. 1. 1963).
Objavljena je bila v 1. številki IX. letnika Grlice (1963), pri èemer avtorstvo (komisije) ob
njenem naslovu ni izpostavljeno, ampak je razvidno iz uvodnega besedila.
4 V 3. številki Biltena ZPPS je zabele ka, da je Breda Bidovec - Oblak pripravila »primer praktiène
uresnièitve poglavij iz uèbenika Solfeggio I.« (J. H., 1968-69, str. 12). Svoj primer je pripravila tudi
Mirjana Turel, pedagoška svetovalka za glasbeni pouk Zavoda za prosvetno-pedagoško slu bo Ljubljana
I. (ibid.).
5 Breda Oblak v osebnem arhivu hrani scenarij za javni nastop ob prihodu dedka Mraza, ki vkljuèuje
inštrumentalne toèke uèencev glasbene šole (tipkopis, 2 str., b.d.); scenarij za nastop in radijsko oddajo
Otrokov dan, v kateri se pevske toèke otrok izmenjujejo z veznim besedilom o cicibanovem ivljenju
(tipkopis, 2 str., b.d.); program nastopa predšolskih skupin (22 toèk) z veznim besedilom (tipkopis in
rokopis, 4 str., b.d.), program javnega nastopa z 22. toèkami, ki jih programsko sestavila Breda Oblak
(koncertni list ZGBI, Glasbene šole Ljubljana z naslovom Naši cicibani nastopajo; 11. junij 1970,
Dvorana Kri ank). V popisu njene bibliografije v 4. zvezku Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije
za glasbo v Ljubljani (Rotar Pance, 2002) je za obdobje 1965-1982 evidentiranih 12 prispevkov za
radijske oddaje (t.i. radijskih šol za posamezno stopnjo šolanja). Breda Oblak jih je pripravila še veè,
vendar domneva, da v arhivu RTV niso veè dostopne zaradi presnemavanja magnetofonskih trakov, prav
tako pa tudi niso bile evidentirane v bibliografski bazi Cobiss (Osebni pogovor z Bredo Oblak, Ljubljana,
29. 9. 2017).
7
