Page 12 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 12
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Oblakovi hospitirali dan za dnem v istovrstnih razredih10 ali pa v razliènih razredih in
pogostokrat tudi na veè urah zaporedno.11 Hospitanti so pred uèno uro prejeli pisno
pripravo na pouk in so jo v skladu z mo nostmi predhodno obravnavali. Nato so
prisostvovali izvedbi uène ure, ki ji je sledila strokovna analiza. V ohranjenem tipkopisu
je npr. razvidno, da je na osmih terminih hospitacij, izvedenih v 1., 2. in 3. razredu na OŠ
Toneta Èufarja oktobra 1968, prisostvovalo 335 uèiteljev, krajevno razdeljenih na osem
skupin glede na obèino, iz katere so prišli. Hospitacije so bile organizirane za uèitelje
nauka o glasbi, razredne uèitelje in predmetne uèitelje glasbene vzgoje. Obèasno so
potekale tudi v dvorani ZGBI, v uènih urah pa je bilo razvidno uresnièevanje cilja
povezovanja glasbene šole in osnovne šole (pouka predšolskih skupin in nauka o glasbi v
glasbeni šoli z osnovnošolskim poukom glasbene vzgoje). Vzorènim uènim nastopom so
prisostvovali tudi bodoèi razredni uèitelji in bodoèi predmetni uèitelji glasbene vzgoje.
Samoiniciativno so se jim pridru evali nekateri drugi pedagogi, skladatelji, literati in
starši (Oblak, 2016).12 O tem je poroèal tudi Pavle Kalan v Grlici13 in poudaril, da so
pozitivne praktiène izkušnje eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje vkljuèene v
predlog revidiranega uènega naèrta za glasbeno vzgojo v osnovni šoli in da bodo pozitivni
dose ki gotovo pripomogli k izdaji prepotrebnih uèbenikov in priroènikov za uèitelje
glasbene vzgoje (Kalan, 1964/65).
Izdaja Priroènika za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji glasbenih šol (1968)
V skladu s smernicami, podanimi v resoluciji Priporoèilo za reformo glasbenega pouka
(1963), je bil leta 1966 v okviru drugih osnovnošolskih uènih naèrtov revidiran tudi uèni
naèrt za glasbeno vzgojo. Zaèel se je izvajati v šolskem letu 1966/67 in za uèitelje je bilo
10 Iz nedatiranega tipkopisa (šolsko leto 1966/67 ?) je razvidno, da je Oblakova imela vzorne nastope –
hospitacije za aktiv v 3. razredih in sicer 15. oktobra na OŠ Toneta Èufarja, 16. oktobra na OŠ Ledina in
17. oktobra na OŠ Pre ihovega Voranca (Osebni arhiv Brede Oblak).
11 Nedatiran tipkopis (šolsko leto 1967/68 ?) ka e, da je imela 1. oktobra hospitacije razrednih uèiteljev v
1.,2. in 3. razredu; 2. oktobra hospitacije uèiteljev nauka o glasbi v 3. razredu; 4., 8. in 11. oktobra znova
hospitacije razrednih uèiteljev v 1.,2. in 3. razredu; 14.,15 in 16. oktobra enourne hospitacije uèiteljev v 3.
razredu na treh razliènih osnovnih šolah, povezane s poprejšnjo obravnavo novega Priroènika za
glasbeno vzgojo na ni ji stopnji glasbenih šol (Bidovec - Oblak, Bole, 1968); 18., 22., 25 in 29. oktobra
hospitacije razrednih uèiteljev v 1., 2. in 3. razredu.
12 Njene vzorène uène nastope so obiskovali mladinski knji evniki: Ela Peroci, Branka Jurca, Gitica
Jakopin, France Bevk; skladatelji: Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Primo Ramovš, Janez Bitenc, Robert
Schollum; drugi pedagogi: dr. Stanko Gogala, Emilia Cassone, uèitelji liceja v Vidmu; nekateri kolegi iz
ZGBI: iva Kraigher, Maks Jurca, Gita Mally, Gorazd Grafenauer (prim. Oblak, 2016, str. 18, 19). O
hospitaciji Roberta Scholluma, avstrijskega skladatelja, dirigenta, pianista in vodje dveh oddelkov na
dunajski Glasbeni akademiji (oddelka za interpretacijo samospevov in oratorijev ter oddelka za glasbeno
vzgojo), v 3. razredu na OŠ Toneta Èufarja pri pouku glasbene vzgoje Brede Bidovec - Oblak je ohranjen
tudi zapis v Grlici (prim. Je , 1968/69, str. 5).
13 »Eden od najlepših dose kov na obmoèju zavoda za prosvetno pedagoško slu bo Ljubljana I je nedvomno
uveljavitev zamisli novega koncepta glasbene vzgoje v ni jih razredih osnovne šole, ki se je porajala veè
let in je konèno ob zdru enih naporih veè strokovnjakov našla idealno uresnièitev v eksperimentalnih
razredih pod okriljem ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje. V dveh odlièno
pripravljenih seminarjih, ki jih je organiziral zavod za prosvetno in pedagoško slu bo, in ob hospitacijah
se je seznanil z novimi oblikami širši krog uèiteljstva. Ljubljano in njeno okolico je zajelo na tem podroèju
ivahno gibanje, ki vzbuja pozornost tudi v izvenglasbenih krogih ...« (Kalan, 1964/65, str. 74).
12
Oblakovi hospitirali dan za dnem v istovrstnih razredih10 ali pa v razliènih razredih in
pogostokrat tudi na veè urah zaporedno.11 Hospitanti so pred uèno uro prejeli pisno
pripravo na pouk in so jo v skladu z mo nostmi predhodno obravnavali. Nato so
prisostvovali izvedbi uène ure, ki ji je sledila strokovna analiza. V ohranjenem tipkopisu
je npr. razvidno, da je na osmih terminih hospitacij, izvedenih v 1., 2. in 3. razredu na OŠ
Toneta Èufarja oktobra 1968, prisostvovalo 335 uèiteljev, krajevno razdeljenih na osem
skupin glede na obèino, iz katere so prišli. Hospitacije so bile organizirane za uèitelje
nauka o glasbi, razredne uèitelje in predmetne uèitelje glasbene vzgoje. Obèasno so
potekale tudi v dvorani ZGBI, v uènih urah pa je bilo razvidno uresnièevanje cilja
povezovanja glasbene šole in osnovne šole (pouka predšolskih skupin in nauka o glasbi v
glasbeni šoli z osnovnošolskim poukom glasbene vzgoje). Vzorènim uènim nastopom so
prisostvovali tudi bodoèi razredni uèitelji in bodoèi predmetni uèitelji glasbene vzgoje.
Samoiniciativno so se jim pridru evali nekateri drugi pedagogi, skladatelji, literati in
starši (Oblak, 2016).12 O tem je poroèal tudi Pavle Kalan v Grlici13 in poudaril, da so
pozitivne praktiène izkušnje eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje vkljuèene v
predlog revidiranega uènega naèrta za glasbeno vzgojo v osnovni šoli in da bodo pozitivni
dose ki gotovo pripomogli k izdaji prepotrebnih uèbenikov in priroènikov za uèitelje
glasbene vzgoje (Kalan, 1964/65).
Izdaja Priroènika za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji glasbenih šol (1968)
V skladu s smernicami, podanimi v resoluciji Priporoèilo za reformo glasbenega pouka
(1963), je bil leta 1966 v okviru drugih osnovnošolskih uènih naèrtov revidiran tudi uèni
naèrt za glasbeno vzgojo. Zaèel se je izvajati v šolskem letu 1966/67 in za uèitelje je bilo
10 Iz nedatiranega tipkopisa (šolsko leto 1966/67 ?) je razvidno, da je Oblakova imela vzorne nastope –
hospitacije za aktiv v 3. razredih in sicer 15. oktobra na OŠ Toneta Èufarja, 16. oktobra na OŠ Ledina in
17. oktobra na OŠ Pre ihovega Voranca (Osebni arhiv Brede Oblak).
11 Nedatiran tipkopis (šolsko leto 1967/68 ?) ka e, da je imela 1. oktobra hospitacije razrednih uèiteljev v
1.,2. in 3. razredu; 2. oktobra hospitacije uèiteljev nauka o glasbi v 3. razredu; 4., 8. in 11. oktobra znova
hospitacije razrednih uèiteljev v 1.,2. in 3. razredu; 14.,15 in 16. oktobra enourne hospitacije uèiteljev v 3.
razredu na treh razliènih osnovnih šolah, povezane s poprejšnjo obravnavo novega Priroènika za
glasbeno vzgojo na ni ji stopnji glasbenih šol (Bidovec - Oblak, Bole, 1968); 18., 22., 25 in 29. oktobra
hospitacije razrednih uèiteljev v 1., 2. in 3. razredu.
12 Njene vzorène uène nastope so obiskovali mladinski knji evniki: Ela Peroci, Branka Jurca, Gitica
Jakopin, France Bevk; skladatelji: Pavel Šivic, Vilko Ukmar, Primo Ramovš, Janez Bitenc, Robert
Schollum; drugi pedagogi: dr. Stanko Gogala, Emilia Cassone, uèitelji liceja v Vidmu; nekateri kolegi iz
ZGBI: iva Kraigher, Maks Jurca, Gita Mally, Gorazd Grafenauer (prim. Oblak, 2016, str. 18, 19). O
hospitaciji Roberta Scholluma, avstrijskega skladatelja, dirigenta, pianista in vodje dveh oddelkov na
dunajski Glasbeni akademiji (oddelka za interpretacijo samospevov in oratorijev ter oddelka za glasbeno
vzgojo), v 3. razredu na OŠ Toneta Èufarja pri pouku glasbene vzgoje Brede Bidovec - Oblak je ohranjen
tudi zapis v Grlici (prim. Je , 1968/69, str. 5).
13 »Eden od najlepših dose kov na obmoèju zavoda za prosvetno pedagoško slu bo Ljubljana I je nedvomno
uveljavitev zamisli novega koncepta glasbene vzgoje v ni jih razredih osnovne šole, ki se je porajala veè
let in je konèno ob zdru enih naporih veè strokovnjakov našla idealno uresnièitev v eksperimentalnih
razredih pod okriljem ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobra evanje. V dveh odlièno
pripravljenih seminarjih, ki jih je organiziral zavod za prosvetno in pedagoško slu bo, in ob hospitacijah
se je seznanil z novimi oblikami širši krog uèiteljstva. Ljubljano in njeno okolico je zajelo na tem podroèju
ivahno gibanje, ki vzbuja pozornost tudi v izvenglasbenih krogih ...« (Kalan, 1964/65, str. 74).
12
