Page 13 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 13
nka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
organiziranih veè izobra evalnih seminarjev, povezanih s stopnjo izobra evanja.14
Takratni predmetnik je namreè osnovnošolsko izobra evanje delil na ni jo stopnjo (1.-3.
razred), višjo stopnjo (4.-6. razred), 7. in 8. razred pa sta bila obravnavana loèeno. Na
ni ji stopnji so glasbeni pouk izvajali razredni uèitelji, na višji stopnji in v zadnjih dveh
razredih osemletke pa predmetni uèitelji glasbe. Ker so uèitelji nenehno izra ali tudi
potrebno po novih uènih gradivih, s katerimi bodo lahko uresnièevali zahteve
revidiranega uènega naèrta, je Breda Bidovec - Oblak svoje zaèetno delo v okviru
eksperimentalnega pouka strnila v metodiène zapise in jih leta 1968 v soavtorstvu z
Janezom Boletom objavila v Priroèniku za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji glasbenih šol15
namenjenem za delo v prvih treh razredih osnovne šole.
V priroèniku je bilo uvodoma zapisano, da je priroènik nastal na podlagi praktiènih
izkušenj pri eksperimentalnem pouku glasbene vzgoje in da obsega gradivo za delo do
obravnave notnega zapisa. Vsebinsko vkljuèuje »snov, ki naj bo temelj glasbene vzgoje,
in metodiène napotke v pomoè uèiteljstvu.« (Bidovec - Oblak, Bole, 1968)16
Priroènik je bil strukturiran v tri poglavja: A Metodièni napotki, B Ritmièna besedila in C
Pesemsko gradivo. Najobse nejše je bilo prvo poglavje, v katerem so bili podani
metodièni napotki za sklope:
– Obravnava pesmi (izbira pesmi in uèni postopki pri njenem uèenju; izobrazba
glasu s prvinami vokalne tehnike za otroke v povezavi z uènimi postopki pri
pouku, primeri dihalnih vaj in vaj za vokalizacijo ter oblikovanje tona);
– Estetsko oblikovanje pesmi (napotki za estetsko oblikovanje pesmi z dvema
podanima primeroma; spremljanje pesmi z instrumenti: s kitaro, klavirjem in
Orffovim instrumentarijem; spremljanje pesmi z izraznimi gibi: obravnava
gibalnih elementov stoje in sede ter naèinov gibanja v prostoru, vse v povezavi z
otrokovo razvojno stopnjo in danim vzorènim primerom);17
– Ritmièna vzgoja (oblike ritmiènega dela: ritmizacija besedila, ritmièna
spremljava besedila z lastnimi in ritmiènimi instrumenti ter z izraznimi gibi,
ritmièni odmev, ritmièni dvogovor, prosta ritmièna improvizacija ob danem
14 Revija Grlica je veliko pozornost namenjala tudi obvestilom in poroèilom o izobra evalnih seminarjih.
Tako je bilo npr. leta 1968 (let. XII, št. 2) objavljeno vabilo za seminar z naslovom Za boljši glasbeni
pouk: »Novi uèni naèrt za glasbeni pouk v osnovni šoli, ki je zaèel veljati v lanskem šolskem letu, mnogo
bolj smelo in jasno kot prejšnji nakazuje nove smernice in se v tem pribli uje najsodobnejšim hotenjem na
podroèju glasbene vzgoje. Uèni naèrt navaja vrsto poprej manj znanih oblik glasbenovzgojnega dela in,
èe elimo, da jih bo uèiteljstvo pravilno uporabljalo, ga moramo z njimi temeljiteje seznaniti.« (-e.
-n.,1968, str. 39). Mirjana Turel, pedagoška svetovalka za glasbeni pouk na Zavodu za
prosvetno-pedagoško slu bo Ljubljana I, je zapisala: »Uvedba revidiranega uènega naèrta, ki je
uzakonila prizadevanja sodobne glasbene vzgoje in tudi nekatera dosedanja prizadevanja zavoda, je e
letos pozitivno vplivala. Enotna navodila in podrobnejše rubrike za sestavo podrobnih uènih naèrtov pa
so metodièno osvestila marsikaterega glasbenega uèitelja, delo poteka zdaj bolj naèrtno in enotno.«
(Turel, 1968, str. 18)
15 Delo so recenzirali Marija Porenta, Miran Hasl in Pavle Kalan, priroènik pa je odobril republiški
sekretariat za kulturo SRS pod št. 610-44/64 e 14. 12. 1966. Uporabljal se je vrsto let in bil leta 1980
ponatisnjen. Takrat je bil vrstni red soavtorjev spremenjen (Bole Janez, Breda Oblak: Priroènik za
glasbeno vzgojo na ni ji stopnji osnovnih šol), Oblakova pa je bila podpisana samo s tem priimkom.
16 Namesto uvoda; brez navedbe strani.
17 »Gibalne elemente in primere spremljave pesmi z izraznimi gibi so pod vodstvom prof. ive Kraigherjeve
sestavili pedagogi odd. za izrazni ples na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje v Ljubljani.«
(Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 20)
13
organiziranih veè izobra evalnih seminarjev, povezanih s stopnjo izobra evanja.14
Takratni predmetnik je namreè osnovnošolsko izobra evanje delil na ni jo stopnjo (1.-3.
razred), višjo stopnjo (4.-6. razred), 7. in 8. razred pa sta bila obravnavana loèeno. Na
ni ji stopnji so glasbeni pouk izvajali razredni uèitelji, na višji stopnji in v zadnjih dveh
razredih osemletke pa predmetni uèitelji glasbe. Ker so uèitelji nenehno izra ali tudi
potrebno po novih uènih gradivih, s katerimi bodo lahko uresnièevali zahteve
revidiranega uènega naèrta, je Breda Bidovec - Oblak svoje zaèetno delo v okviru
eksperimentalnega pouka strnila v metodiène zapise in jih leta 1968 v soavtorstvu z
Janezom Boletom objavila v Priroèniku za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji glasbenih šol15
namenjenem za delo v prvih treh razredih osnovne šole.
V priroèniku je bilo uvodoma zapisano, da je priroènik nastal na podlagi praktiènih
izkušenj pri eksperimentalnem pouku glasbene vzgoje in da obsega gradivo za delo do
obravnave notnega zapisa. Vsebinsko vkljuèuje »snov, ki naj bo temelj glasbene vzgoje,
in metodiène napotke v pomoè uèiteljstvu.« (Bidovec - Oblak, Bole, 1968)16
Priroènik je bil strukturiran v tri poglavja: A Metodièni napotki, B Ritmièna besedila in C
Pesemsko gradivo. Najobse nejše je bilo prvo poglavje, v katerem so bili podani
metodièni napotki za sklope:
– Obravnava pesmi (izbira pesmi in uèni postopki pri njenem uèenju; izobrazba
glasu s prvinami vokalne tehnike za otroke v povezavi z uènimi postopki pri
pouku, primeri dihalnih vaj in vaj za vokalizacijo ter oblikovanje tona);
– Estetsko oblikovanje pesmi (napotki za estetsko oblikovanje pesmi z dvema
podanima primeroma; spremljanje pesmi z instrumenti: s kitaro, klavirjem in
Orffovim instrumentarijem; spremljanje pesmi z izraznimi gibi: obravnava
gibalnih elementov stoje in sede ter naèinov gibanja v prostoru, vse v povezavi z
otrokovo razvojno stopnjo in danim vzorènim primerom);17
– Ritmièna vzgoja (oblike ritmiènega dela: ritmizacija besedila, ritmièna
spremljava besedila z lastnimi in ritmiènimi instrumenti ter z izraznimi gibi,
ritmièni odmev, ritmièni dvogovor, prosta ritmièna improvizacija ob danem
14 Revija Grlica je veliko pozornost namenjala tudi obvestilom in poroèilom o izobra evalnih seminarjih.
Tako je bilo npr. leta 1968 (let. XII, št. 2) objavljeno vabilo za seminar z naslovom Za boljši glasbeni
pouk: »Novi uèni naèrt za glasbeni pouk v osnovni šoli, ki je zaèel veljati v lanskem šolskem letu, mnogo
bolj smelo in jasno kot prejšnji nakazuje nove smernice in se v tem pribli uje najsodobnejšim hotenjem na
podroèju glasbene vzgoje. Uèni naèrt navaja vrsto poprej manj znanih oblik glasbenovzgojnega dela in,
èe elimo, da jih bo uèiteljstvo pravilno uporabljalo, ga moramo z njimi temeljiteje seznaniti.« (-e.
-n.,1968, str. 39). Mirjana Turel, pedagoška svetovalka za glasbeni pouk na Zavodu za
prosvetno-pedagoško slu bo Ljubljana I, je zapisala: »Uvedba revidiranega uènega naèrta, ki je
uzakonila prizadevanja sodobne glasbene vzgoje in tudi nekatera dosedanja prizadevanja zavoda, je e
letos pozitivno vplivala. Enotna navodila in podrobnejše rubrike za sestavo podrobnih uènih naèrtov pa
so metodièno osvestila marsikaterega glasbenega uèitelja, delo poteka zdaj bolj naèrtno in enotno.«
(Turel, 1968, str. 18)
15 Delo so recenzirali Marija Porenta, Miran Hasl in Pavle Kalan, priroènik pa je odobril republiški
sekretariat za kulturo SRS pod št. 610-44/64 e 14. 12. 1966. Uporabljal se je vrsto let in bil leta 1980
ponatisnjen. Takrat je bil vrstni red soavtorjev spremenjen (Bole Janez, Breda Oblak: Priroènik za
glasbeno vzgojo na ni ji stopnji osnovnih šol), Oblakova pa je bila podpisana samo s tem priimkom.
16 Namesto uvoda; brez navedbe strani.
17 »Gibalne elemente in primere spremljave pesmi z izraznimi gibi so pod vodstvom prof. ive Kraigherjeve
sestavili pedagogi odd. za izrazni ples na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje v Ljubljani.«
(Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 20)
13
