Page 10 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 10
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
hospitacijskih nastopov, v okviru katerih bi bile predstavljene nove uène metode.
Longitudinalni eksperimentalni pouk glasbene vzgoje Brede Bidovec (Oblak) in zaèetnih
sodelavcev je bil edinstven v zgodovini slovenske glasbene pedagogike.
Izvedba eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v osnovni šoli
Eksperimentalni pouk glasbene vzgoje se je zaèel izvajati v šolskem letu 1963/64 v enem
prvem razredu na treh osnovnih šolah. V šolskem letu 1964/65 so ga zaèeli izvajati še v
drugem razredu in ga izvedbeno razširili na vse osnovne šole tedanje Obèine Ljubljana
Center (Bole, 1964/65). Breda Bidovec (Oblak) je izvajala eksperimentalni pouk na štirih
šolah: OŠ Pre ihov Voranc, OŠ Toneta Èufarja, OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Ledina.
Janez Bole je kot vodja Oddelka za povezovanje z osnovnimi šolami ZGBI in èlan
projektne skupine predstavil zaèetek izvedbe eksperimentalnega pouka v naslednjem
zapisu:
»Dejavnost odseka za povezavo z osnovnimi šolami ljubljanskega zavoda za
glasbeno in baletno izobra evanje je usmerjena v izboljšanje kvalitete glasbene
vzgoje v osnovni šoli. Z drugo besedo: odsek skuša ustvariti nov, na sodobnih
principih temeljeè naèin glasbene vzgoje. V ta namen je uvedel v lanskem šolskem
letu po en eksperimentalni razred na treh osnovnih šolah, v letošnjem šolskem letu
pa je to dejavnost razširil na vse osnovne šole obèine Center. Te razrede namerava
odsek voditi do 8. razreda, se pravi vsako leto postaviti fiziognomijo uène ure za
naslednji razred. Pri tem gre za naèin glasbene vzgoje, ki bo sproti v praksi
preizkušen in bo plod teamskega dela glasbenih strokovnjakov in razrednih
uèiteljev. Nov naèin pouka vsebuje tele elemente: melodièno vzgojo, oblikovanje
glasu ter ritmièno vzgojo, pri èemer je upoštevan tudi gibalni element. Poudarek je
na petju in estetskem oblikovanju pesmi. Razvrstitev snovi je najtesneje povezana z
uènimi enotami, z drugo besedo, glasbena vzgoja teèe vzporedno z drugim
gradivom. Vsaka uèna enota pa je organska celota zase, se pravi, da je tematika
uène ure vpletena v vse njene elemente. Uspeh novega naèina glasbene vzgoje je
do sedaj v vseh razredih presenetljiv. Ne samo pri ostrenju sluha in ritmiènega
èuta, še veliko bolj – kar je posebej razveseljivo – pri celotnem estetskem
oblikovanju otrokove duševnosti.« (Bole, 1964/65, str. 75)
Poleg gibalno-plesnega izra anja je bil v koncept uènih ur na novo kot stalni uèni
pripomoèek za aktivno muziciranje v razredu vkljuèen tudi Orffov instrumentarij.
Poznavanje in upoštevanje razvojnih zakonitosti, interesov in potreb pa je Oblakovo
pripeljalo tudi do oblikovanja in vkljuèevanja glasbenih didaktiènih iger v pouk (Winkler
Kuret, 2006).
Breda Oblak je leta 2008 v intervjuju, objavljenem v reviji Glasba v šoli in vrtcu, zaèetek
eksperimentalnega pouka reflektivno opisala takole:
10
hospitacijskih nastopov, v okviru katerih bi bile predstavljene nove uène metode.
Longitudinalni eksperimentalni pouk glasbene vzgoje Brede Bidovec (Oblak) in zaèetnih
sodelavcev je bil edinstven v zgodovini slovenske glasbene pedagogike.
Izvedba eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v osnovni šoli
Eksperimentalni pouk glasbene vzgoje se je zaèel izvajati v šolskem letu 1963/64 v enem
prvem razredu na treh osnovnih šolah. V šolskem letu 1964/65 so ga zaèeli izvajati še v
drugem razredu in ga izvedbeno razširili na vse osnovne šole tedanje Obèine Ljubljana
Center (Bole, 1964/65). Breda Bidovec (Oblak) je izvajala eksperimentalni pouk na štirih
šolah: OŠ Pre ihov Voranc, OŠ Toneta Èufarja, OŠ Majde Vrhovnik in OŠ Ledina.
Janez Bole je kot vodja Oddelka za povezovanje z osnovnimi šolami ZGBI in èlan
projektne skupine predstavil zaèetek izvedbe eksperimentalnega pouka v naslednjem
zapisu:
»Dejavnost odseka za povezavo z osnovnimi šolami ljubljanskega zavoda za
glasbeno in baletno izobra evanje je usmerjena v izboljšanje kvalitete glasbene
vzgoje v osnovni šoli. Z drugo besedo: odsek skuša ustvariti nov, na sodobnih
principih temeljeè naèin glasbene vzgoje. V ta namen je uvedel v lanskem šolskem
letu po en eksperimentalni razred na treh osnovnih šolah, v letošnjem šolskem letu
pa je to dejavnost razširil na vse osnovne šole obèine Center. Te razrede namerava
odsek voditi do 8. razreda, se pravi vsako leto postaviti fiziognomijo uène ure za
naslednji razred. Pri tem gre za naèin glasbene vzgoje, ki bo sproti v praksi
preizkušen in bo plod teamskega dela glasbenih strokovnjakov in razrednih
uèiteljev. Nov naèin pouka vsebuje tele elemente: melodièno vzgojo, oblikovanje
glasu ter ritmièno vzgojo, pri èemer je upoštevan tudi gibalni element. Poudarek je
na petju in estetskem oblikovanju pesmi. Razvrstitev snovi je najtesneje povezana z
uènimi enotami, z drugo besedo, glasbena vzgoja teèe vzporedno z drugim
gradivom. Vsaka uèna enota pa je organska celota zase, se pravi, da je tematika
uène ure vpletena v vse njene elemente. Uspeh novega naèina glasbene vzgoje je
do sedaj v vseh razredih presenetljiv. Ne samo pri ostrenju sluha in ritmiènega
èuta, še veliko bolj – kar je posebej razveseljivo – pri celotnem estetskem
oblikovanju otrokove duševnosti.« (Bole, 1964/65, str. 75)
Poleg gibalno-plesnega izra anja je bil v koncept uènih ur na novo kot stalni uèni
pripomoèek za aktivno muziciranje v razredu vkljuèen tudi Orffov instrumentarij.
Poznavanje in upoštevanje razvojnih zakonitosti, interesov in potreb pa je Oblakovo
pripeljalo tudi do oblikovanja in vkljuèevanja glasbenih didaktiènih iger v pouk (Winkler
Kuret, 2006).
Breda Oblak je leta 2008 v intervjuju, objavljenem v reviji Glasba v šoli in vrtcu, zaèetek
eksperimentalnega pouka reflektivno opisala takole:
10
