Page 84 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 84
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
prizadevaš biti pravièen do vseh, si eliš biti, je v praksi te ko. Morda pa je to to, da
skrbimo, da so stvari v našem okolju v ravnote ju.«
Pogum je za veèino povezan s samozavestjo. Predstavlja jim inovativnost in vnašanje
novosti, razmišljanje izven okvira, zagovarjanje kakovosti znanja, vztrajnost in drznost.
U3: 32 pravi: »… meni pogum predstavlja inovativnost, vztrajanje, vèasih moraš tudi
nasprotovat èemu.« U12: 24 navaja: »… da to, kar misliš in v kar si preprièan, tudi
zagovarjaš, izraziš.« U2: 22 pa razmišlja: »Pogum je, da se spoprijemaš z izzivi, vnašaš
novosti v okvire sistema in razmišljanje “out of the box”…« U1: 34 pogum prepoznava v
smislu: »… da v procesu narediš korak naprej z novim pristopom in zaupanjem vase in v
dijaka.« U10: 119–122 pravi: »… Da se znaš tudi upreti nepotrebnemu pisarjenju.
Uèitelji bi morali sodelovati v sistemu, da bi jim ostal èas za njihovo resnièno poslanstvo.
Tukaj mora biti avtonomna odgovornost povezana s pogumom, ne pa da zaradi
heteronomne moralne usmerjenosti bistvene stvari odpovedo.«
Zmernost v svojem poklicu do ivljajo v odnosu do uène snovi, v odnosu do otrok (tako
intelektualno kot èustveno) in v odnosu do sebe. U8: 48 pravi: »Zmernost je zame to, da
nisi preveè zahteven do otrok, da ne prièakuješ veè, kot so otroci zmo ni dati.« U10:
127–129 pa razmišlja: »Èe vsak samo forsira svoje do pretirane oblike, lahko uèenca kot
celoto zelo prizadane. V današnji informacijski mno ici bo morala nastati tudi zmernost,
saj bo sicer preveè vsega podvr eno pozabi in neuèinkovitosti. Èe pretiravamo, lahko
izgubimo vrednost.« U1: 36-37 navaja: »Pedagog nikoli ne sme podleèi svoji umetniški
ambiciji, ampak mora izbirati tako pot, ki dopušèa razvoj, hkrati pa ne preobremenjuje
dijaka.«
Pri opredeljevanju lastnega do ivljanja transcendentnosti v glasbenopedagoškem poklicu
je imelo veliko intervjuvancev probleme; navajali so, da je to zelo te ko opredeliti, da se
navezuje na preseganje, na neubesedljivo, a v glasbi bistveno. Kar nekaj intervjuvancev,
ki so transcendentnost umestili na zadnje mesto med pomembnostjo osebnostnih vrlin za
glasbenopedagoški poklic, je na koncu razmišljalo, da bi v bistvu lahko postavili
transcendentnost tudi kot najbolj pomembno osebnostno vrlino v glasbenopedagoškem
poklicu. U8: 50–51 pravi: »Spomnim se prof. Kureta, ki je rekel, da je glasba povezana z
onostranostjo. Transcendentnost torej pomeni nauèiti otroka, da bodo zaèutili tisto lepo v
glasbi, ki prihaja od tam.« U11: 21 razmišlja: »… da znaš pogledati èez, preko svojega
obstoja, zato bi lahko tudi zaèela s transcendentnostjo.« U13: 56 pa meni: »…gre za nek
obèutek nadzemske izkušnje, ki pa je redek v šolskem okolju.« U5: 32–33 pravi: »Ker je
glasbena umetnost sama po sebi nekaj nadnaravnega, pogostokrat nedojemljivega in
nerazlo ljivega, je dobro, da uèitelj tudi to vrlino razvija.«
2. Osebnostne vrline so temelj poklicnih kompetenc
Drugo veèjo tematsko skupino predstavljajo odgovori glede odnosa med osebnostnimi
vrlinami in kompetencami. Veèina intervjuvancev razmišlja, da eno brez drugega ne gre,
da gre za sozvoèje, prepletanje ter da je idealno, èe se kompetence in vrline zlijejo. Njihovi
odgovori ka ejo, da za njih osebnostne vrline predstavljajo temelj, na katerem s
84
prizadevaš biti pravièen do vseh, si eliš biti, je v praksi te ko. Morda pa je to to, da
skrbimo, da so stvari v našem okolju v ravnote ju.«
Pogum je za veèino povezan s samozavestjo. Predstavlja jim inovativnost in vnašanje
novosti, razmišljanje izven okvira, zagovarjanje kakovosti znanja, vztrajnost in drznost.
U3: 32 pravi: »… meni pogum predstavlja inovativnost, vztrajanje, vèasih moraš tudi
nasprotovat èemu.« U12: 24 navaja: »… da to, kar misliš in v kar si preprièan, tudi
zagovarjaš, izraziš.« U2: 22 pa razmišlja: »Pogum je, da se spoprijemaš z izzivi, vnašaš
novosti v okvire sistema in razmišljanje “out of the box”…« U1: 34 pogum prepoznava v
smislu: »… da v procesu narediš korak naprej z novim pristopom in zaupanjem vase in v
dijaka.« U10: 119–122 pravi: »… Da se znaš tudi upreti nepotrebnemu pisarjenju.
Uèitelji bi morali sodelovati v sistemu, da bi jim ostal èas za njihovo resnièno poslanstvo.
Tukaj mora biti avtonomna odgovornost povezana s pogumom, ne pa da zaradi
heteronomne moralne usmerjenosti bistvene stvari odpovedo.«
Zmernost v svojem poklicu do ivljajo v odnosu do uène snovi, v odnosu do otrok (tako
intelektualno kot èustveno) in v odnosu do sebe. U8: 48 pravi: »Zmernost je zame to, da
nisi preveè zahteven do otrok, da ne prièakuješ veè, kot so otroci zmo ni dati.« U10:
127–129 pa razmišlja: »Èe vsak samo forsira svoje do pretirane oblike, lahko uèenca kot
celoto zelo prizadane. V današnji informacijski mno ici bo morala nastati tudi zmernost,
saj bo sicer preveè vsega podvr eno pozabi in neuèinkovitosti. Èe pretiravamo, lahko
izgubimo vrednost.« U1: 36-37 navaja: »Pedagog nikoli ne sme podleèi svoji umetniški
ambiciji, ampak mora izbirati tako pot, ki dopušèa razvoj, hkrati pa ne preobremenjuje
dijaka.«
Pri opredeljevanju lastnega do ivljanja transcendentnosti v glasbenopedagoškem poklicu
je imelo veliko intervjuvancev probleme; navajali so, da je to zelo te ko opredeliti, da se
navezuje na preseganje, na neubesedljivo, a v glasbi bistveno. Kar nekaj intervjuvancev,
ki so transcendentnost umestili na zadnje mesto med pomembnostjo osebnostnih vrlin za
glasbenopedagoški poklic, je na koncu razmišljalo, da bi v bistvu lahko postavili
transcendentnost tudi kot najbolj pomembno osebnostno vrlino v glasbenopedagoškem
poklicu. U8: 50–51 pravi: »Spomnim se prof. Kureta, ki je rekel, da je glasba povezana z
onostranostjo. Transcendentnost torej pomeni nauèiti otroka, da bodo zaèutili tisto lepo v
glasbi, ki prihaja od tam.« U11: 21 razmišlja: »… da znaš pogledati èez, preko svojega
obstoja, zato bi lahko tudi zaèela s transcendentnostjo.« U13: 56 pa meni: »…gre za nek
obèutek nadzemske izkušnje, ki pa je redek v šolskem okolju.« U5: 32–33 pravi: »Ker je
glasbena umetnost sama po sebi nekaj nadnaravnega, pogostokrat nedojemljivega in
nerazlo ljivega, je dobro, da uèitelj tudi to vrlino razvija.«
2. Osebnostne vrline so temelj poklicnih kompetenc
Drugo veèjo tematsko skupino predstavljajo odgovori glede odnosa med osebnostnimi
vrlinami in kompetencami. Veèina intervjuvancev razmišlja, da eno brez drugega ne gre,
da gre za sozvoèje, prepletanje ter da je idealno, èe se kompetence in vrline zlijejo. Njihovi
odgovori ka ejo, da za njih osebnostne vrline predstavljajo temelj, na katerem s
84
