Page 83 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 83
tarina Habe, OSEBNOSTNE VRLINE IN OBÈUTEK POSLANSTVA GLASBENIH PEDAGOGOV ...
tako pa tri pike na koncu stavkov pomenijo, da se stavek tam ne konèa, ampak se še
nadaljuje.
1. Prepletenost vseh osebnostnih vrlin kot pogoj za kakovostno opravljanje
glasbenopedagoškega dela s temeljem na vrlinah èloveènosti in modrosti
Odgovori udele encev so bili zelo enotni, kar se tièe pomembnosti navedenih osebnostnih
vrlin za kakovostno opravljanje glasbenopedagoškega dela.
Pomembnost prepletenosti vseh osebnostnih vrlin najbolj zaobjemajo naslednji odgovori.
U6: 1 »Dober glasbeni pedagog mora imeti zares širok nabor osebnostnih vrlin …« U 10:
136 »… na vsak naèin mora biti prav vse prisotno …« U12: 29 pa pravi: »… pomembno je
prav vse in te ko je rangirati, kaj naj bi bilo bolj in kaj manj …« Z izjemo udele enca U1
so vsi udele enci na prvo mesto postavili vrlino èloveènost.
Tako U4: 1 navaja: »Da imaš otroke rad, je glavno.« U12: 2 pa pravi: »… da se znaš
v iveti v èloveka … vsebine je potrebno podajati do iveto, pri èemer je èustveni moment
zelo povezan z osebnostjo èloveka …« U14: 5 odgovarja: »… v tem delu gotovo izstopa
uèiteljeva sposobnost empatije …« U10: 1 razmišlja: »… Kar po domaèe bom rekla:
otroke moraš imeti rad, jih spoštovat. Enostaven odgovor, ki resnièno velja. Èe so zavzeti,
se moraš veseliti, èe so primanjkljaji, jim moraš pomagat. To je ta empatija.« U8: 44–45
pravi: »Èloveènost pomeni, da globoko v sebi èutiš, da z glasbenim poklicem delaš nekaj
dobrega in z vsem svojim bitjem to prenašaš na otroke.«
Intervjuvanci so pod èloveènostjo najveèkrat pojmovali empatijo, prilagodljivost in
pozitiven odnos do soljudi.
Na drugo mesto so umešèali vrlini modrost in znanje, ki so ju pojmovali kot široko splošno
in glasbeno razgledanost, izkušnje ter optimalno prilagajanje okolici. Tako U1: 6 pravi:
»… pomembno je široko glasbeno znanje, ki ga je potrebno nesebièno razdajat …« U7: 2
razmišlja: »… potrebna je širina znanja in elja po predajanju tega … pa tudi elja po
veènem uèenju samega sebe …« U10: 110–111 navaja: »… Modrost je moèno povezana s
èloveènostjo. Je višja stopnja èlovekovega znanja. Je tudi to, da znamo pridobljeno znanje
v razliènih situacijah uporabit v pozitivni smeri …«
Sledile so vrlina praviènost, nato pogum in zmernost, na koncu pa transcendentnost. Pod
praviènostjo so intervjuvanci najveèkrat navajali, da zahteva delo na sebi, doslednost ter
sprejemanje in sledenje individuumu v posamezniku. U10: 124–126 tako pravi: »Pri
vsakodnevnem odnosu si moraš prizadevat k temu. Pravièen odnos moraš imeti do vseh
otrok, ki jih pouèuješ. Otrok je izredno obèutljiv na praviènost …« U6: 68–69 razmišlja:
»To pomeni, da se uèitelj poslu uje postkonvencionalega nivoja razmišljanja in sodbe.
Torej ne gleda samo na stroga pravila, ampak upošteva tudi ostale stvari, kot so razliène
situacije in okolišèine.« U2: 21 pravi: »… da sprejmeš posebnosti posameznika …« U3:
33 navaja: »… predvsem to, da najdeš napredek glede na posameznikovo zrelost … pa
tudi doslednost.« Zanimivo razmišlja U9: 30–32: »Sistem zavira praviènost. Èetudi si
83
tako pa tri pike na koncu stavkov pomenijo, da se stavek tam ne konèa, ampak se še
nadaljuje.
1. Prepletenost vseh osebnostnih vrlin kot pogoj za kakovostno opravljanje
glasbenopedagoškega dela s temeljem na vrlinah èloveènosti in modrosti
Odgovori udele encev so bili zelo enotni, kar se tièe pomembnosti navedenih osebnostnih
vrlin za kakovostno opravljanje glasbenopedagoškega dela.
Pomembnost prepletenosti vseh osebnostnih vrlin najbolj zaobjemajo naslednji odgovori.
U6: 1 »Dober glasbeni pedagog mora imeti zares širok nabor osebnostnih vrlin …« U 10:
136 »… na vsak naèin mora biti prav vse prisotno …« U12: 29 pa pravi: »… pomembno je
prav vse in te ko je rangirati, kaj naj bi bilo bolj in kaj manj …« Z izjemo udele enca U1
so vsi udele enci na prvo mesto postavili vrlino èloveènost.
Tako U4: 1 navaja: »Da imaš otroke rad, je glavno.« U12: 2 pa pravi: »… da se znaš
v iveti v èloveka … vsebine je potrebno podajati do iveto, pri èemer je èustveni moment
zelo povezan z osebnostjo èloveka …« U14: 5 odgovarja: »… v tem delu gotovo izstopa
uèiteljeva sposobnost empatije …« U10: 1 razmišlja: »… Kar po domaèe bom rekla:
otroke moraš imeti rad, jih spoštovat. Enostaven odgovor, ki resnièno velja. Èe so zavzeti,
se moraš veseliti, èe so primanjkljaji, jim moraš pomagat. To je ta empatija.« U8: 44–45
pravi: »Èloveènost pomeni, da globoko v sebi èutiš, da z glasbenim poklicem delaš nekaj
dobrega in z vsem svojim bitjem to prenašaš na otroke.«
Intervjuvanci so pod èloveènostjo najveèkrat pojmovali empatijo, prilagodljivost in
pozitiven odnos do soljudi.
Na drugo mesto so umešèali vrlini modrost in znanje, ki so ju pojmovali kot široko splošno
in glasbeno razgledanost, izkušnje ter optimalno prilagajanje okolici. Tako U1: 6 pravi:
»… pomembno je široko glasbeno znanje, ki ga je potrebno nesebièno razdajat …« U7: 2
razmišlja: »… potrebna je širina znanja in elja po predajanju tega … pa tudi elja po
veènem uèenju samega sebe …« U10: 110–111 navaja: »… Modrost je moèno povezana s
èloveènostjo. Je višja stopnja èlovekovega znanja. Je tudi to, da znamo pridobljeno znanje
v razliènih situacijah uporabit v pozitivni smeri …«
Sledile so vrlina praviènost, nato pogum in zmernost, na koncu pa transcendentnost. Pod
praviènostjo so intervjuvanci najveèkrat navajali, da zahteva delo na sebi, doslednost ter
sprejemanje in sledenje individuumu v posamezniku. U10: 124–126 tako pravi: »Pri
vsakodnevnem odnosu si moraš prizadevat k temu. Pravièen odnos moraš imeti do vseh
otrok, ki jih pouèuješ. Otrok je izredno obèutljiv na praviènost …« U6: 68–69 razmišlja:
»To pomeni, da se uèitelj poslu uje postkonvencionalega nivoja razmišljanja in sodbe.
Torej ne gleda samo na stroga pravila, ampak upošteva tudi ostale stvari, kot so razliène
situacije in okolišèine.« U2: 21 pravi: »… da sprejmeš posebnosti posameznika …« U3:
33 navaja: »… predvsem to, da najdeš napredek glede na posameznikovo zrelost … pa
tudi doslednost.« Zanimivo razmišlja U9: 30–32: »Sistem zavira praviènost. Èetudi si
83
