Page 85 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 85
tarina Habe, OSEBNOSTNE VRLINE IN OBÈUTEK POSLANSTVA GLASBENIH PEDAGOGOV ...
kompetencami gradimo glasbenopedagoški proces. Po drugi strani nas izobra evanje
opremi s kompetencami, osebnostne vrline pa nam pomagajo, da jih uresnièimo. Z
osebnostnimi vrlinami kompetenca za ivi in dobi smisel.
U9: 7–9 pravi: » Poklicne kompetence niso dovolj. Osebnostne vrline nam omogoèijo, da
umestimo kompetence v prostor, èas. Izobra evanje ti da kompetence, osebnostne vrline
pa ti pomagajo, da jih uresnièiš. Najlepše je, ko se vse to zlije.«
U7: 8–10 razmišlja: »Vsekakor je za razvoj poklicnih kompetenc glasbenih pedagogov
nujno potrebna osebnostna rast in s tem krepitev osebnostnih vrlin. Glasbeni pedagogi
delamo z ljudmi in se premalokrat zavedamo pedagoškega dela našega naziva, ki pa
seveda od nas zahteva osebnostne vrline …«
U13: 23–25 pravi: »... Obe podroèji sta z mojega vidika tesno povezani. Motiviran uèitelj,
ki ima rad glasbo in svoj poklic, ki je vztrajen, dosleden, samokritièen, bo uspešno
zdru eval obe komponenti in obe se bosta z roko v roki prepletali in med njima ne bo vrzeli
…«
3. Velika odgovornost in zahtevnost opravljanja glasbenopedagoškega poklica v
sodobnem èasu
Intervjuvanci v svojih odgovorih na veè mestih vpletajo misel, kako odgovorno je biti
glasbeni pedagog v sodobnem èasu in da je tozadevno njihov poklic precej zahteven.
Svojo odgovornost vidijo v smislu vplivanja in grajenja do ivljajskega sveta otrok s
pomoèjo glasbe, ki bo posameznika spremljal celotno ivljenje ter mu lahko nudil prostor
lepote in harmonije v pogostokrat neharmoniènem svetu, ter v smislu delovanja na
celostni razvoj posameznika s pomoèjo glasbe. Zahtevnost svojega poklicnega poslanstva
do ivljajo ob medijski poplavi kakovostno raznolikih glasbenih dra ljajev, ko je otroke
treba zelo naèrtno, a neprisiljeno popeljati v svet kakovostne glasbe. Zaradi poplave vseh
dra ljajev iz okolja se zdi glasbenim pedagogom zelo zahtevno, kako motivirati otroke, ki
so na nek naèin z vsem nasièeni.
U3: 14–16 pravi: »Naèeloma bi morali biti mi tisti, ki predstavljajo otrokom otok lepote.
Otroci so tako obremenjeni s šolo in obveznostmi, da si ti eden redkih, ki jim govoriš o teh
stvareh, da jih pripraviš k temu, da èustvujejo, da se obrnejo k soèloveku.« U6: 17–20
meni: »Poslanstvo glasbenih pedagogov vidim v tem, da uèencem predstavimo glasbeni
svet v vsej njegovi prostranosti in velièini ter jim damo mo nosti izbire lastnega okusa in
izra anja. … Pod poslanstvo bi štel tudi to, da uèencem poka emo, da se lahko tudi med
trdim delom zabavajo in se imajo fajn …«
U10: 69–72 pa razmišlja: »Poslanstvo je zelo veliko, samo moram reèi, da so sedaj kar
te ki èasi. Èe hoèejo doseèi cilje, ki so zapisani v naèrtih in v njih samih, je sedaj zelo
te ko. Potrošniška naravnanost sodobnega èasa to tako poenostavlja. Poslanstvo vèasih
razvodeni, èe se primerjaš. Glasba ni zgolj nek okras, dodatek, temveè ima svoje bistvo.«
Kasneje (138–145) dodaja: »Mislim, da je zelo zahteven èas tudi v pojmovanju zgoraj
navedenih osebnostnih vrlin. Èlovek v današnjem èasu se mora s tovrstnimi vprašanji
veliko ukvarjati. Ta svet, ki nam polzi iz rok, mene je tega strah. Samo usoda našega
85
kompetencami gradimo glasbenopedagoški proces. Po drugi strani nas izobra evanje
opremi s kompetencami, osebnostne vrline pa nam pomagajo, da jih uresnièimo. Z
osebnostnimi vrlinami kompetenca za ivi in dobi smisel.
U9: 7–9 pravi: » Poklicne kompetence niso dovolj. Osebnostne vrline nam omogoèijo, da
umestimo kompetence v prostor, èas. Izobra evanje ti da kompetence, osebnostne vrline
pa ti pomagajo, da jih uresnièiš. Najlepše je, ko se vse to zlije.«
U7: 8–10 razmišlja: »Vsekakor je za razvoj poklicnih kompetenc glasbenih pedagogov
nujno potrebna osebnostna rast in s tem krepitev osebnostnih vrlin. Glasbeni pedagogi
delamo z ljudmi in se premalokrat zavedamo pedagoškega dela našega naziva, ki pa
seveda od nas zahteva osebnostne vrline …«
U13: 23–25 pravi: »... Obe podroèji sta z mojega vidika tesno povezani. Motiviran uèitelj,
ki ima rad glasbo in svoj poklic, ki je vztrajen, dosleden, samokritièen, bo uspešno
zdru eval obe komponenti in obe se bosta z roko v roki prepletali in med njima ne bo vrzeli
…«
3. Velika odgovornost in zahtevnost opravljanja glasbenopedagoškega poklica v
sodobnem èasu
Intervjuvanci v svojih odgovorih na veè mestih vpletajo misel, kako odgovorno je biti
glasbeni pedagog v sodobnem èasu in da je tozadevno njihov poklic precej zahteven.
Svojo odgovornost vidijo v smislu vplivanja in grajenja do ivljajskega sveta otrok s
pomoèjo glasbe, ki bo posameznika spremljal celotno ivljenje ter mu lahko nudil prostor
lepote in harmonije v pogostokrat neharmoniènem svetu, ter v smislu delovanja na
celostni razvoj posameznika s pomoèjo glasbe. Zahtevnost svojega poklicnega poslanstva
do ivljajo ob medijski poplavi kakovostno raznolikih glasbenih dra ljajev, ko je otroke
treba zelo naèrtno, a neprisiljeno popeljati v svet kakovostne glasbe. Zaradi poplave vseh
dra ljajev iz okolja se zdi glasbenim pedagogom zelo zahtevno, kako motivirati otroke, ki
so na nek naèin z vsem nasièeni.
U3: 14–16 pravi: »Naèeloma bi morali biti mi tisti, ki predstavljajo otrokom otok lepote.
Otroci so tako obremenjeni s šolo in obveznostmi, da si ti eden redkih, ki jim govoriš o teh
stvareh, da jih pripraviš k temu, da èustvujejo, da se obrnejo k soèloveku.« U6: 17–20
meni: »Poslanstvo glasbenih pedagogov vidim v tem, da uèencem predstavimo glasbeni
svet v vsej njegovi prostranosti in velièini ter jim damo mo nosti izbire lastnega okusa in
izra anja. … Pod poslanstvo bi štel tudi to, da uèencem poka emo, da se lahko tudi med
trdim delom zabavajo in se imajo fajn …«
U10: 69–72 pa razmišlja: »Poslanstvo je zelo veliko, samo moram reèi, da so sedaj kar
te ki èasi. Èe hoèejo doseèi cilje, ki so zapisani v naèrtih in v njih samih, je sedaj zelo
te ko. Potrošniška naravnanost sodobnega èasa to tako poenostavlja. Poslanstvo vèasih
razvodeni, èe se primerjaš. Glasba ni zgolj nek okras, dodatek, temveè ima svoje bistvo.«
Kasneje (138–145) dodaja: »Mislim, da je zelo zahteven èas tudi v pojmovanju zgoraj
navedenih osebnostnih vrlin. Èlovek v današnjem èasu se mora s tovrstnimi vprašanji
veliko ukvarjati. Ta svet, ki nam polzi iz rok, mene je tega strah. Samo usoda našega
85
