Page 88 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 88
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
sama izkazuje osebnostne vrline in poslanstvo v svojem poklicu, kar je prepoznavno na
eni strani v njenem strokovnem delu, po drugi strani pa tudi v medèloveških odnosih, ki jih
je v dolgih letih svojega poklica zgradila s svojimi uèenci na razliènih nivojih
vzgojno-izobra evalnega delovanja. Pridobljene odgovore smo grupirali v sedem veèjih
tematskih sklopov.
Najbolj izrazit tematski sklop se je navezoval na pomen prepletenosti vseh temeljnih
osebnostnih vrlin za uspešno opravljanje glasbenopedagoškega poklica. Ne glede na to,
da so si bili intervjuvanci enotni, da sta najpomembnejši temeljni vrlini èloveènost in
modrost, so v svojih odgovorih na številnih mestih opozarjali, da so prav vse temeljne
vrline pomembne, da se med seboj prepletajo in da jih je te ko rangirati po pomembnosti.
Tudi Gradiškova (2014) je v svoji raziskavi ugotovila, da so pri osnovnošolskih in
srednješolskih uèiteljih prisotne prav vse temeljne vrline, razen transcendence, pri èemer
je prav tako izstopala èloveènost. V njeni raziskavi so se kot najbolj izra ene pokazale
vrline poštenost, pristnost, radovednost, prijaznost, vztrajnost in ljubezen. Za razliko od
uèiteljev v raziskavi Gradiškove pa so glasbeni pedagogi pomembno vlogo pripisovali
tudi temeljni vrlini transcendentnost, saj menijo, da na tem nivoju glasbeni pedagog
dose e, da svojim uèencem prika e celotno razse nost glasbe, svet lepote in harmonije, v
katerega se lahko vraèamo celotno ivljenje.
Drugi tematski sklop se je navezoval na osebnostne vrline kot temelj poklicnih
kompetenc. Intervjuvanci so se strinjali, da se brez osebnostnih vrlin
glasbenopedagoškega poklica ne da opravljati uspešno, da pravzaprav dajejo ivljenje in
smisel poklicnim kompetencam. Pravijo tudi, da je idealno, da se kompetence in vrline
medsebojno prepletajo ter so v harmoniji. Tudi Korthagen (2009) je opozoril, da poklic
uèitelja ne predstavlja le vsote poklicnih kompetenc, temveè ga opredeljujejo predvsem
njegove jedrne osebnostne znaèilnosti, ki se nanašajo na uèiteljeva globlja osebna
preprièanja, na njegovo moèno èustveno anga iranost in notranjo motivacijo za
opravljanje svojega poklica, zajemajo pa tudi etièno zavezanost in ne nazadnje temeljijo
na prepoznavanju poslanstva v svojem poklicu.
Tretji tematski sklop je vseboval odgovore v povezavi z veliko odgovornostjo in
zahtevnostjo opravljanja glasbenopedagoškega poklica v sodobnem èasu. Intervjuvanci
so na veè mestih poudarjali, da je glasbenopedagoški poklic v sodobnem èasu bolj
zahteven, kot je bil vèasih. Kljub temu da je na razpolago precej veè tehnoloških
pripomoèkov kot vèasih in dostop do medijev poenostavljen, ravno to pred pedagoga
postavlja izziv, kako uèenca znotraj poplave kakovostno raznolikih glasbenih dra ljajev
opremiti s kriteriji za presojanja lepote, pristnosti in do ivljajske globine v glasbi.
Glasbeni pedagogi poudarjajo, da je treba v sodobnem èasu uèence tudi precej bolj
motivirati, saj so nasièeni z informacijami, zato je pravi pristop pri podajanju glasbenih
vsebin izjemnega pomena. Zaradi navedenega vidijo v svojem poklicu veliko
odgovornost, saj se zavedajo, da gradijo ne samo temelje glasbenega znanja, temveè da
lahko preko glasbe gradijo temelje celotne uèenèeve osebnosti.
88
sama izkazuje osebnostne vrline in poslanstvo v svojem poklicu, kar je prepoznavno na
eni strani v njenem strokovnem delu, po drugi strani pa tudi v medèloveških odnosih, ki jih
je v dolgih letih svojega poklica zgradila s svojimi uèenci na razliènih nivojih
vzgojno-izobra evalnega delovanja. Pridobljene odgovore smo grupirali v sedem veèjih
tematskih sklopov.
Najbolj izrazit tematski sklop se je navezoval na pomen prepletenosti vseh temeljnih
osebnostnih vrlin za uspešno opravljanje glasbenopedagoškega poklica. Ne glede na to,
da so si bili intervjuvanci enotni, da sta najpomembnejši temeljni vrlini èloveènost in
modrost, so v svojih odgovorih na številnih mestih opozarjali, da so prav vse temeljne
vrline pomembne, da se med seboj prepletajo in da jih je te ko rangirati po pomembnosti.
Tudi Gradiškova (2014) je v svoji raziskavi ugotovila, da so pri osnovnošolskih in
srednješolskih uèiteljih prisotne prav vse temeljne vrline, razen transcendence, pri èemer
je prav tako izstopala èloveènost. V njeni raziskavi so se kot najbolj izra ene pokazale
vrline poštenost, pristnost, radovednost, prijaznost, vztrajnost in ljubezen. Za razliko od
uèiteljev v raziskavi Gradiškove pa so glasbeni pedagogi pomembno vlogo pripisovali
tudi temeljni vrlini transcendentnost, saj menijo, da na tem nivoju glasbeni pedagog
dose e, da svojim uèencem prika e celotno razse nost glasbe, svet lepote in harmonije, v
katerega se lahko vraèamo celotno ivljenje.
Drugi tematski sklop se je navezoval na osebnostne vrline kot temelj poklicnih
kompetenc. Intervjuvanci so se strinjali, da se brez osebnostnih vrlin
glasbenopedagoškega poklica ne da opravljati uspešno, da pravzaprav dajejo ivljenje in
smisel poklicnim kompetencam. Pravijo tudi, da je idealno, da se kompetence in vrline
medsebojno prepletajo ter so v harmoniji. Tudi Korthagen (2009) je opozoril, da poklic
uèitelja ne predstavlja le vsote poklicnih kompetenc, temveè ga opredeljujejo predvsem
njegove jedrne osebnostne znaèilnosti, ki se nanašajo na uèiteljeva globlja osebna
preprièanja, na njegovo moèno èustveno anga iranost in notranjo motivacijo za
opravljanje svojega poklica, zajemajo pa tudi etièno zavezanost in ne nazadnje temeljijo
na prepoznavanju poslanstva v svojem poklicu.
Tretji tematski sklop je vseboval odgovore v povezavi z veliko odgovornostjo in
zahtevnostjo opravljanja glasbenopedagoškega poklica v sodobnem èasu. Intervjuvanci
so na veè mestih poudarjali, da je glasbenopedagoški poklic v sodobnem èasu bolj
zahteven, kot je bil vèasih. Kljub temu da je na razpolago precej veè tehnoloških
pripomoèkov kot vèasih in dostop do medijev poenostavljen, ravno to pred pedagoga
postavlja izziv, kako uèenca znotraj poplave kakovostno raznolikih glasbenih dra ljajev
opremiti s kriteriji za presojanja lepote, pristnosti in do ivljajske globine v glasbi.
Glasbeni pedagogi poudarjajo, da je treba v sodobnem èasu uèence tudi precej bolj
motivirati, saj so nasièeni z informacijami, zato je pravi pristop pri podajanju glasbenih
vsebin izjemnega pomena. Zaradi navedenega vidijo v svojem poklicu veliko
odgovornost, saj se zavedajo, da gradijo ne samo temelje glasbenega znanja, temveè da
lahko preko glasbe gradijo temelje celotne uèenèeve osebnosti.
88
