Page 89 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 89
tarina Habe, OSEBNOSTNE VRLINE IN OBÈUTEK POSLANSTVA GLASBENIH PEDAGOGOV ...
V èetrti tematski sklop so se zdru evali odgovori v zvezi z dojemanjem poklicnega
poslanstva kot nadarjenosti, ki se z ustreznimi spodbudami iz okolja razvije v talent.
Intervjuvanci so mnenja, da je obèutek poslanstva pri glasbenih pedagogih v najveèji meri
naravna danost, ki pa ga je treba oblikovati, graditi in negovati. Pri tem odigrajo
pomembno vlogo predvsem zgledi strokovno in osebnostno navdihujoèih pedagogov
(modelno uèenje) ter pozitivne izkušnje iz pedagoške prakse. Osebnostne lastnosti uèitelja
naj bi bile precej pomembnejši napovedovalec uèinkovitosti uènega procesa kot njegove
kognitivne lastnosti, ne glede na stopnjo šolanja (Tickle, 1999).
Ravno pomen osebnega zgleda se je oblikoval tudi v poseben peti tematski sklop, saj se je
ta tema vpletala pri odgovorih na številna zastavljena vprašanja. Osebni zgled je bil tako
poudarjen pri poslanstvu kot tudi pri osebnostnih vrlinah. Glasbeni pedagog predstavlja
osebni zgled v smislu svojih osebnostnih lastnosti in vrlin, po drugi strani pa tudi s svojimi
pridobljenimi kompetencami.
Šesti tematski sklop se je navezoval na kakovostne medosebne odnose uèitelj - uèenec. V
okviru številnih odgovorov je bilo zaznati, da je temeljni gradnik uspešnega uènega
procesa dober odnos med uèencem in uèiteljem. Peklajeva in Peèjakova (2015) v svoji
knjigi Psihosocialni odnosi v šoli navajata dve obse ni metaanalitièni raziskavi (Roorda,
Koomen, Spilt in Oort, 2011; White, 2007, v Peklaj, Peèjak 2015), ki na podlagi pregleda
številnih študij povzemata, da je kakovost odnosov uèitelj - uèenec pomembno pozitivno
povezana tako s kognitivnimi kot z nekognitivnimi procesi pri uèencu in da je odnosni
vidik najpomembnejši napovednik pozitivnih uènih izidov.
Kot zadnji tematski sklop je bilo izpostavljeno vse ivljenjsko uèenje. Odgovori
intervjuvancev so tako pri osebnostnih vrlinah kot pri poslanstvu poudarjali, kako
pomembno je vse ivljenjsko uèenje; pri tem so na eni strani govorili o spremljanju novosti
na svojem strokovnem podroèju in odprtosti do novih informacij na raznolikih podroèjih,
po drugi strani pa o pomenu osebnostne rasti, samorefleksije in dela na sebi. Tako lahko
vidimo, da sta se tudi tu najbolj prepletali vrlini modrost na eni strani kot bolj
levohemisferiène lastnosti in èloveènost na drugi strani kot bolj desnohemisferiène
lastnosti.
Zakljuèki
Naša raziskava predstavlja zaèetni korak v smeri raziskovanja osebnostnih vrlin in
poslanstva pri glasbenih pedagogih. Dosedanje raziskave na tem podroèju so se namreè
osredotoèale predvsem na poklicne kompetence, ki pa ne zajamejo celote vseh vidikov
odnosa uèenec - uèitelj, temveè ostanejo zgolj na površinski ravni. V skladu s paradigmo
pozitivne psihologije smo eleli osvetliti jedrne znaèilnosti glasbenopedagoške osebnosti
kot temelja uspešnega glasbenopedagoškega procesa. Kljub temu da na podlagi dobljenih
odgovorov v naši raziskavi ugotovitev ne moremo posploševati, so nam le-ti ponudili
bogat vpogled v preuèevano tematiko. V prihodnosti bi bilo izvedeno kvalitativno
raziskavo dobro dopolniti z ustrezno kvantitativno raziskavo in podrobneje preuèiti odnos
med kompetencami, vrlinami in poslanstvom.
89
V èetrti tematski sklop so se zdru evali odgovori v zvezi z dojemanjem poklicnega
poslanstva kot nadarjenosti, ki se z ustreznimi spodbudami iz okolja razvije v talent.
Intervjuvanci so mnenja, da je obèutek poslanstva pri glasbenih pedagogih v najveèji meri
naravna danost, ki pa ga je treba oblikovati, graditi in negovati. Pri tem odigrajo
pomembno vlogo predvsem zgledi strokovno in osebnostno navdihujoèih pedagogov
(modelno uèenje) ter pozitivne izkušnje iz pedagoške prakse. Osebnostne lastnosti uèitelja
naj bi bile precej pomembnejši napovedovalec uèinkovitosti uènega procesa kot njegove
kognitivne lastnosti, ne glede na stopnjo šolanja (Tickle, 1999).
Ravno pomen osebnega zgleda se je oblikoval tudi v poseben peti tematski sklop, saj se je
ta tema vpletala pri odgovorih na številna zastavljena vprašanja. Osebni zgled je bil tako
poudarjen pri poslanstvu kot tudi pri osebnostnih vrlinah. Glasbeni pedagog predstavlja
osebni zgled v smislu svojih osebnostnih lastnosti in vrlin, po drugi strani pa tudi s svojimi
pridobljenimi kompetencami.
Šesti tematski sklop se je navezoval na kakovostne medosebne odnose uèitelj - uèenec. V
okviru številnih odgovorov je bilo zaznati, da je temeljni gradnik uspešnega uènega
procesa dober odnos med uèencem in uèiteljem. Peklajeva in Peèjakova (2015) v svoji
knjigi Psihosocialni odnosi v šoli navajata dve obse ni metaanalitièni raziskavi (Roorda,
Koomen, Spilt in Oort, 2011; White, 2007, v Peklaj, Peèjak 2015), ki na podlagi pregleda
številnih študij povzemata, da je kakovost odnosov uèitelj - uèenec pomembno pozitivno
povezana tako s kognitivnimi kot z nekognitivnimi procesi pri uèencu in da je odnosni
vidik najpomembnejši napovednik pozitivnih uènih izidov.
Kot zadnji tematski sklop je bilo izpostavljeno vse ivljenjsko uèenje. Odgovori
intervjuvancev so tako pri osebnostnih vrlinah kot pri poslanstvu poudarjali, kako
pomembno je vse ivljenjsko uèenje; pri tem so na eni strani govorili o spremljanju novosti
na svojem strokovnem podroèju in odprtosti do novih informacij na raznolikih podroèjih,
po drugi strani pa o pomenu osebnostne rasti, samorefleksije in dela na sebi. Tako lahko
vidimo, da sta se tudi tu najbolj prepletali vrlini modrost na eni strani kot bolj
levohemisferiène lastnosti in èloveènost na drugi strani kot bolj desnohemisferiène
lastnosti.
Zakljuèki
Naša raziskava predstavlja zaèetni korak v smeri raziskovanja osebnostnih vrlin in
poslanstva pri glasbenih pedagogih. Dosedanje raziskave na tem podroèju so se namreè
osredotoèale predvsem na poklicne kompetence, ki pa ne zajamejo celote vseh vidikov
odnosa uèenec - uèitelj, temveè ostanejo zgolj na površinski ravni. V skladu s paradigmo
pozitivne psihologije smo eleli osvetliti jedrne znaèilnosti glasbenopedagoške osebnosti
kot temelja uspešnega glasbenopedagoškega procesa. Kljub temu da na podlagi dobljenih
odgovorov v naši raziskavi ugotovitev ne moremo posploševati, so nam le-ti ponudili
bogat vpogled v preuèevano tematiko. V prihodnosti bi bilo izvedeno kvalitativno
raziskavo dobro dopolniti z ustrezno kvantitativno raziskavo in podrobneje preuèiti odnos
med kompetencami, vrlinami in poslanstvom.
89
