Page 79 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 79
tarina Habe, OSEBNOSTNE VRLINE IN OBÈUTEK POSLANSTVA GLASBENIH PEDAGOGOV ...
Osebnostne vrline
Osebnostne vrline so eden izmed kljuènih konceptov, na nek naèin paradni konj, na
podroèju pozitivne psihologije, ki se osredotoèa na preuèevanje temeljnih procesov, ki
spodbujajo osebnostno rast in uresnièevanje osebnostnih potencialov posameznika.
Osebnostne vrline lahko opredelimo kot pozitivne lastnosti z visoko moralno vrednostjo,
ki se v posamezniku pojavijo kot e obstojeèe kvalitete, ki vzniknejo naravno, vzbujajo
obèutek avtentiènosti, so za nas intrinzièno motivirajoèe in po ivljajoèe ter s temi
lastnostmi poveèujejo mo nost za pozitivne izide na razliènih podroèjih
posameznikovega ivljenja (Linley, 2008; Peterson in Seligman, 2004). Številne študije
so pokazale, da so osebnostne vrline pozitivno povezane med drugim s subjektivnim in
psihološkim blagostanjem (npr. Buschor, Proyer in Ruch, 2013; Gradišek, 2014; Park,
Peterson in Seligman, 2004; Ruch idr., 2010), s pozitivnimi izkušnjami na delovnem
podroèju (Gradišek, 2014; Harzer in Ruch, 2013) ter z akademskimi dose ki (Gradišek,
2014; Weber in Ruch, 2012). Peterson in Seligman (2004) sta oblikovala klasifikacijo 24
vrlin, ki se uvršèajo pod šest temeljnih vrlin: modrost in znanje, èloveènost, pogum,
praviènost, zmernost in transcendentnost.
Pod temeljno vrlino modrost in znanje umešèamo ustvarjalnost, radovednost, miselno
odprtost, veselje do uèenja, inovativnost in dojemanje znanja s širše celostne perspektive.
Èloveènost zajema ljubezen, prijaznost in socialno inteligentnost. Pogum vsebuje
hrabrost, vztrajnost, integriteto, vitalnost in zanos. Praviènost zajema dr avljansko
pripadnost, smisel za vodenje in timsko delo ter delovanje na nivoju avtonomne
moralnosti, enakopravnost oz. demokratiènost. Zmernost vkljuèuje odpušèanje,
skromnost, preudarnost in samokontrolo, transcendentnost pa predstavljajo cenjenje
lepote, hvale nost, upanje, igrivost ter vera in smisel.
Gradiškova (2014) je v svoji raziskavi, izvedeni na slovenskih osnovnošolskih in
srednješolskih uèiteljih, ugotovila, da so pri uèiteljih najbolj izra ene vrline poštenost,
pristnost, radovednost, prijaznost, vztrajnost in ljubezen. Z uèinkovitim vodenjem razreda
se najbolj povezujeta vrlini èloveènost in transcendentnost. Kot najbolj izpostavljeni
vrlini pri uèiteljih sta se pokazali upanje in vnema, saj prispevata k številnim pozitivnim
izidom.
Do ivljanje obèutka poslanstva na poklicnem podroèju
Ideja o poslanstvu ima dolgo zgodovino (Hardy, 1990), vendar je bilo vèasih raziskovanje
tega podroèja predvsem v domeni zgodovine, filozofije in teologije. Na podroèju
dru boslovnih ved (predvsem na podroèju psihologije, sociologije in mened menta) se je
empirièno zaèela preuèevati precej kasneje (npr. Bunderson in Thompson, 2009;
Davidson in Caddell, 1994; Duffy, Autin, Allan in Douglass, 2015; Duffy in Sedlacek,
2007; Elangovan, Pinder in McLean, 2010; Gradišek, 2014; Serow, 1994; Steger,
Pickering, Shin in Dik, 2010; Wrzesniewski, McCauley, Rozin in Schwartz, 1997).
Obèutek poslanstva lahko opredelimo kot delo, ki ima za posameznika velik smisel, je v
svoji osnovi prosocialne narave in pogosto vznikne kot rezultat notranjih ali zunanjih
79
Osebnostne vrline
Osebnostne vrline so eden izmed kljuènih konceptov, na nek naèin paradni konj, na
podroèju pozitivne psihologije, ki se osredotoèa na preuèevanje temeljnih procesov, ki
spodbujajo osebnostno rast in uresnièevanje osebnostnih potencialov posameznika.
Osebnostne vrline lahko opredelimo kot pozitivne lastnosti z visoko moralno vrednostjo,
ki se v posamezniku pojavijo kot e obstojeèe kvalitete, ki vzniknejo naravno, vzbujajo
obèutek avtentiènosti, so za nas intrinzièno motivirajoèe in po ivljajoèe ter s temi
lastnostmi poveèujejo mo nost za pozitivne izide na razliènih podroèjih
posameznikovega ivljenja (Linley, 2008; Peterson in Seligman, 2004). Številne študije
so pokazale, da so osebnostne vrline pozitivno povezane med drugim s subjektivnim in
psihološkim blagostanjem (npr. Buschor, Proyer in Ruch, 2013; Gradišek, 2014; Park,
Peterson in Seligman, 2004; Ruch idr., 2010), s pozitivnimi izkušnjami na delovnem
podroèju (Gradišek, 2014; Harzer in Ruch, 2013) ter z akademskimi dose ki (Gradišek,
2014; Weber in Ruch, 2012). Peterson in Seligman (2004) sta oblikovala klasifikacijo 24
vrlin, ki se uvršèajo pod šest temeljnih vrlin: modrost in znanje, èloveènost, pogum,
praviènost, zmernost in transcendentnost.
Pod temeljno vrlino modrost in znanje umešèamo ustvarjalnost, radovednost, miselno
odprtost, veselje do uèenja, inovativnost in dojemanje znanja s širše celostne perspektive.
Èloveènost zajema ljubezen, prijaznost in socialno inteligentnost. Pogum vsebuje
hrabrost, vztrajnost, integriteto, vitalnost in zanos. Praviènost zajema dr avljansko
pripadnost, smisel za vodenje in timsko delo ter delovanje na nivoju avtonomne
moralnosti, enakopravnost oz. demokratiènost. Zmernost vkljuèuje odpušèanje,
skromnost, preudarnost in samokontrolo, transcendentnost pa predstavljajo cenjenje
lepote, hvale nost, upanje, igrivost ter vera in smisel.
Gradiškova (2014) je v svoji raziskavi, izvedeni na slovenskih osnovnošolskih in
srednješolskih uèiteljih, ugotovila, da so pri uèiteljih najbolj izra ene vrline poštenost,
pristnost, radovednost, prijaznost, vztrajnost in ljubezen. Z uèinkovitim vodenjem razreda
se najbolj povezujeta vrlini èloveènost in transcendentnost. Kot najbolj izpostavljeni
vrlini pri uèiteljih sta se pokazali upanje in vnema, saj prispevata k številnim pozitivnim
izidom.
Do ivljanje obèutka poslanstva na poklicnem podroèju
Ideja o poslanstvu ima dolgo zgodovino (Hardy, 1990), vendar je bilo vèasih raziskovanje
tega podroèja predvsem v domeni zgodovine, filozofije in teologije. Na podroèju
dru boslovnih ved (predvsem na podroèju psihologije, sociologije in mened menta) se je
empirièno zaèela preuèevati precej kasneje (npr. Bunderson in Thompson, 2009;
Davidson in Caddell, 1994; Duffy, Autin, Allan in Douglass, 2015; Duffy in Sedlacek,
2007; Elangovan, Pinder in McLean, 2010; Gradišek, 2014; Serow, 1994; Steger,
Pickering, Shin in Dik, 2010; Wrzesniewski, McCauley, Rozin in Schwartz, 1997).
Obèutek poslanstva lahko opredelimo kot delo, ki ima za posameznika velik smisel, je v
svoji osnovi prosocialne narave in pogosto vznikne kot rezultat notranjih ali zunanjih
79
