Page 78 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 78
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Teoretièni uvod
So ljudje, ki s svojim poklicnim poslanstvom svojega poklica pomembno vplivajo na
bodoèe generacije na svojem poklicnem podroèju in se ne zgolj s svojimi poklicnimi
kompetencami, temveè predvsem tudi s svojimi osebnostnimi vrlinami zapišejo v um, srce
in dušo svojih poklicnih naslednikov. Bredo Oblak v tem kontekstu osebno prepoznavam
kot prototip odliènosti glasbenega pedagoga, saj s svojim delom pušèa neizbrisen peèat na
podroèju glasbene pedagogike in tudi v osebnih ivljenjskih zgodbah številnih
posameznikov. Na tem izhodišèu sem oblikovala temo svoje raziskave, pri èemer sem se
osredotoèila na kvalitativno raziskovanje osebnostnih vrlin in obèutka poslanstva pri
glasbenih pedagogih.
Hamachek (1999) je izpostavil, da zavestno uèimo, kar znamo, podzavestno pa tisto, kar
smo. Iz tega stavka razberemo, da so pri pouèevanju kljuène naše jedrne osebnostne
znaèilnosti. To pomeni, da pomembno vlogo pri pouèevanju nosijo naša stališèa, naše
vrednote, naše jedrne osebnostne znaèilnosti. Korthagen (2009) je izpostavil jedrne
kvalitete (osebnostne vrline in do ivljanje obèutka poslanstva) kot kljuèni gradnik
profesionalnosti uèitelja. Poudaril je, da poklic uèitelja ne predstavlja le vsote poklicnih
kompetenc, temveè da uèitelja opredeljujejo predvsem njegove jedrne osebnostne
znaèilnosti, ki se nanašajo na njegova globlja osebna preprièanja, na njegovo moèno
èustveno anga iranost in notranjo motivacijo za opravljanje svojega poklica, zajemajo pa
tudi etièno zavezanost in ne nazadnje temeljijo na prepoznavanju poslanstva v svojem
poklicu. Jedrne kvalitete se od kompetenc razlikujejo po tem, da so del nas, da so
nedeljive, da so prenosljive in da so v skladu s Frommovim konceptom “biti” (Korthagen,
2009).
V slovenskem prostoru je Gogala e leta 1931 napisal, da je vir vzgoje uèiteljeva osebnost,
ki jo sestavljajo naslednje lastnosti: odgovornost, ljubezen do dela z ljudmi, duševna
enotnost (uravnovešenost, zrelost, stabilnost), enkratnost in samosvojost, pedagoški in
osebni optimizem, predanost svojemu delu, nenehno razvijanje in izpopolnjevanje, ponos.
V vseh navedenih lastnostih lahko prepoznamo vrline, o katerih bo govora tudi v našem
èlanku.
Gradiškova (2014) je v svoji raziskavi ugotovila, da je prav uèiteljev obèutek poslanstva
kot jedrna kvaliteta pomemben napovednik pozitivnih uènih izidov, tako kognitivnih kot
tudi nekognitivnih. Linley, Nielsen, Gillett in Biswas-Diener (2010) pa ugotavljajo, da so
lahko osebne vrline pomembno podroèje za podporo pri doseganju veèjega blagostanja,
kar se v uènem okolju odra a tudi v boljši kakovosti uènih izidov. Harzerjeva in Ruch
(2012) sta ugotovila, da posamezniki, ki v delovnem okolju lahko izkazujejo od štiri do
sedem svojih osebnih vrlin, pri delu do ivljajo veè pozitivnih izkušenj in svoje delo bolj
verjetno zaznavajo kot poslanstvo.
78
Teoretièni uvod
So ljudje, ki s svojim poklicnim poslanstvom svojega poklica pomembno vplivajo na
bodoèe generacije na svojem poklicnem podroèju in se ne zgolj s svojimi poklicnimi
kompetencami, temveè predvsem tudi s svojimi osebnostnimi vrlinami zapišejo v um, srce
in dušo svojih poklicnih naslednikov. Bredo Oblak v tem kontekstu osebno prepoznavam
kot prototip odliènosti glasbenega pedagoga, saj s svojim delom pušèa neizbrisen peèat na
podroèju glasbene pedagogike in tudi v osebnih ivljenjskih zgodbah številnih
posameznikov. Na tem izhodišèu sem oblikovala temo svoje raziskave, pri èemer sem se
osredotoèila na kvalitativno raziskovanje osebnostnih vrlin in obèutka poslanstva pri
glasbenih pedagogih.
Hamachek (1999) je izpostavil, da zavestno uèimo, kar znamo, podzavestno pa tisto, kar
smo. Iz tega stavka razberemo, da so pri pouèevanju kljuène naše jedrne osebnostne
znaèilnosti. To pomeni, da pomembno vlogo pri pouèevanju nosijo naša stališèa, naše
vrednote, naše jedrne osebnostne znaèilnosti. Korthagen (2009) je izpostavil jedrne
kvalitete (osebnostne vrline in do ivljanje obèutka poslanstva) kot kljuèni gradnik
profesionalnosti uèitelja. Poudaril je, da poklic uèitelja ne predstavlja le vsote poklicnih
kompetenc, temveè da uèitelja opredeljujejo predvsem njegove jedrne osebnostne
znaèilnosti, ki se nanašajo na njegova globlja osebna preprièanja, na njegovo moèno
èustveno anga iranost in notranjo motivacijo za opravljanje svojega poklica, zajemajo pa
tudi etièno zavezanost in ne nazadnje temeljijo na prepoznavanju poslanstva v svojem
poklicu. Jedrne kvalitete se od kompetenc razlikujejo po tem, da so del nas, da so
nedeljive, da so prenosljive in da so v skladu s Frommovim konceptom “biti” (Korthagen,
2009).
V slovenskem prostoru je Gogala e leta 1931 napisal, da je vir vzgoje uèiteljeva osebnost,
ki jo sestavljajo naslednje lastnosti: odgovornost, ljubezen do dela z ljudmi, duševna
enotnost (uravnovešenost, zrelost, stabilnost), enkratnost in samosvojost, pedagoški in
osebni optimizem, predanost svojemu delu, nenehno razvijanje in izpopolnjevanje, ponos.
V vseh navedenih lastnostih lahko prepoznamo vrline, o katerih bo govora tudi v našem
èlanku.
Gradiškova (2014) je v svoji raziskavi ugotovila, da je prav uèiteljev obèutek poslanstva
kot jedrna kvaliteta pomemben napovednik pozitivnih uènih izidov, tako kognitivnih kot
tudi nekognitivnih. Linley, Nielsen, Gillett in Biswas-Diener (2010) pa ugotavljajo, da so
lahko osebne vrline pomembno podroèje za podporo pri doseganju veèjega blagostanja,
kar se v uènem okolju odra a tudi v boljši kakovosti uènih izidov. Harzerjeva in Ruch
(2012) sta ugotovila, da posamezniki, ki v delovnem okolju lahko izkazujejo od štiri do
sedem svojih osebnih vrlin, pri delu do ivljajo veè pozitivnih izkušenj in svoje delo bolj
verjetno zaznavajo kot poslanstvo.
78
