Page 57 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 57
Barbara Sicherl Kafol, SODOBNA RAZSE NOST KURIKULUMOV ZA GLASBENO VZGOJO ...
procesno-razvojno naravnanost in izpostavlja avtonomijo uèitelja: »Vloga uèitelja se ka e
v strokovnem, avtonomnem in fleksibilnem naèrtovanju, izvajanju in evalviranju
vzgojno-izobra evalnega procesa, v katerem smiselno prepleta cilje ter glasbene
dejavnosti, vsebine ter metode in oblike uèenja in pouèevanja. Uèitelj avtonomno izbira
glasbene vsebine. Pri tem upošteva zakonitosti in posebnosti procesnorazvojnega
naèrtovanja.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2011, str. 15)
Kurikularno delo Brede Oblak in e omenjeno delo v oddelkih eksperimentalnega pouka
je bilo spodbuda za nastanek njenih didaktiènih gradiv za glasbeno vzgojo v splošnem
šolstvu. Glasbeno-didaktièna stroka se strinja, da so njena didaktièna gradiva za glasbeno
vzgojo v vertikali osnovnošolskega izobra evanja zgled odliènosti, konsistentnosti in
sistematike (Razdevšek Puèko, 2002; Rotar Pance, 2002, Sicherl Kafol, 2002). Njihova
zasnova je procesno, ustvarjalno in dejavnostno naravnana in uèiteljem omogoèa
uresnièevanje sodobne glasbene vzgoje. V tem okviru B. Rotar Pance izpostavlja: »V
celoti gre za izjemno avtorsko delo, v katerem se ka ejo bogate izkušnje pri delu z otroki
/…/ Metodo slikovnega zapisa glasbenih vsebin, ki jo je Oblakova zaèela razvijati e pred
dvajsetimi leti, so prevzeli drugi slovenski avtorji didaktiènih gradiv za glasbeno vzgojo
šest- do osemletnih otrok v splošnem in glasbenem šolstvu. Nihèe pa je ni razvil do
stopnje, ki se ka e v Slikanicah 1, 2, 3. Avtorica metode slikovnega zapisa Breda Oblak je
na tem podroèju najboljša.« (Rotar Pance, 2002, str. 26, 31) Tudi vodilna slovenska
avtorica s podroèja pedagoške psihologije C. Razdevšek Puèko ugotavlja, da »didaktièna
zbirka za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli avtorice Brede Oblak uèitelje spodbuja k
pouèevanju v skladu s sodobnimi psihološkimi spoznanji o uèenju in pouèevanju.«
(Razdevšek Puèko, 2002, str. 7) Didaktièna gradiva Brede Oblak so zato v slovenskem in
mednarodnem prostoru redek primer strokovne odliènosti in poglobljenosti, zato bi bila
za elena njihova uporaba v celotni vertikali osnovnošolskega izobra evanja. In to še
posebej v èasu, ko imamo na trgu številna didaktièna gradiva za glasbeni pouk, ki ne
dosegajo standardov kakovosti, èeprav so uradno potrjena. Nakazana problematika zato
narekuje kritièen strokovni pregled in presojo glasbeno-didaktiène stroke.
V 80-ih letih je Breda Oblak sodelovala tudi pri oblikovanju uènih naèrtov za glasbo v
šolah in zavodih za uèence s posebnimi potrebami. Avtorica se je namreè vselej zavedala
tudi širših razse nosti glasbene vzgoje in izpostavljala njeno terapevtsko in preventivno
funkcijo: »Zato je prav, da uèitelji spoznavajo predmet glasbe ne le v smeri uresnièevanja
uènega naèrta, temveè tudi v smeri nudenja vzgojne pomoèi ter oblikovanja
kakovostnejše ravni ivljenja.« (Oblak, 1995, str. 27)
Kurikularni element uènih vsebin je Breda Oblak opredelila v uènih naèrtih za glasbeno
vzgojo iz leta 1984 in 2000 in sicer na ravni priporoèene glasbene literature. Izbor je bil
opredeljen na podlagi kriterijev umetniške kakovosti, heterogenosti glasbenih del
razliènih obdobij, okolij, zvrsti in anrov ter glasbeno-razvojnih zmo nosti otrok.
Raziskave ka ejo (Stojko, 2016), da si zlasti razredni uèitelji, elijo priporoèil na tem
podroèju, potrebujejo pa jih tudi tisti, ki se na tem podroèju ne èutijo dovolj strokovno
kompetentni. Znanstvena poroèila tudi izpostavljajo, da uèitelji v elji, da bi ustregli
uèencem, izbirajo neprimerne pevske vsebine (Lamont idr., 2003) in se pri izbiri pevskega
57
procesno-razvojno naravnanost in izpostavlja avtonomijo uèitelja: »Vloga uèitelja se ka e
v strokovnem, avtonomnem in fleksibilnem naèrtovanju, izvajanju in evalviranju
vzgojno-izobra evalnega procesa, v katerem smiselno prepleta cilje ter glasbene
dejavnosti, vsebine ter metode in oblike uèenja in pouèevanja. Uèitelj avtonomno izbira
glasbene vsebine. Pri tem upošteva zakonitosti in posebnosti procesnorazvojnega
naèrtovanja.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2011, str. 15)
Kurikularno delo Brede Oblak in e omenjeno delo v oddelkih eksperimentalnega pouka
je bilo spodbuda za nastanek njenih didaktiènih gradiv za glasbeno vzgojo v splošnem
šolstvu. Glasbeno-didaktièna stroka se strinja, da so njena didaktièna gradiva za glasbeno
vzgojo v vertikali osnovnošolskega izobra evanja zgled odliènosti, konsistentnosti in
sistematike (Razdevšek Puèko, 2002; Rotar Pance, 2002, Sicherl Kafol, 2002). Njihova
zasnova je procesno, ustvarjalno in dejavnostno naravnana in uèiteljem omogoèa
uresnièevanje sodobne glasbene vzgoje. V tem okviru B. Rotar Pance izpostavlja: »V
celoti gre za izjemno avtorsko delo, v katerem se ka ejo bogate izkušnje pri delu z otroki
/…/ Metodo slikovnega zapisa glasbenih vsebin, ki jo je Oblakova zaèela razvijati e pred
dvajsetimi leti, so prevzeli drugi slovenski avtorji didaktiènih gradiv za glasbeno vzgojo
šest- do osemletnih otrok v splošnem in glasbenem šolstvu. Nihèe pa je ni razvil do
stopnje, ki se ka e v Slikanicah 1, 2, 3. Avtorica metode slikovnega zapisa Breda Oblak je
na tem podroèju najboljša.« (Rotar Pance, 2002, str. 26, 31) Tudi vodilna slovenska
avtorica s podroèja pedagoške psihologije C. Razdevšek Puèko ugotavlja, da »didaktièna
zbirka za pouk glasbene vzgoje v osnovni šoli avtorice Brede Oblak uèitelje spodbuja k
pouèevanju v skladu s sodobnimi psihološkimi spoznanji o uèenju in pouèevanju.«
(Razdevšek Puèko, 2002, str. 7) Didaktièna gradiva Brede Oblak so zato v slovenskem in
mednarodnem prostoru redek primer strokovne odliènosti in poglobljenosti, zato bi bila
za elena njihova uporaba v celotni vertikali osnovnošolskega izobra evanja. In to še
posebej v èasu, ko imamo na trgu številna didaktièna gradiva za glasbeni pouk, ki ne
dosegajo standardov kakovosti, èeprav so uradno potrjena. Nakazana problematika zato
narekuje kritièen strokovni pregled in presojo glasbeno-didaktiène stroke.
V 80-ih letih je Breda Oblak sodelovala tudi pri oblikovanju uènih naèrtov za glasbo v
šolah in zavodih za uèence s posebnimi potrebami. Avtorica se je namreè vselej zavedala
tudi širših razse nosti glasbene vzgoje in izpostavljala njeno terapevtsko in preventivno
funkcijo: »Zato je prav, da uèitelji spoznavajo predmet glasbe ne le v smeri uresnièevanja
uènega naèrta, temveè tudi v smeri nudenja vzgojne pomoèi ter oblikovanja
kakovostnejše ravni ivljenja.« (Oblak, 1995, str. 27)
Kurikularni element uènih vsebin je Breda Oblak opredelila v uènih naèrtih za glasbeno
vzgojo iz leta 1984 in 2000 in sicer na ravni priporoèene glasbene literature. Izbor je bil
opredeljen na podlagi kriterijev umetniške kakovosti, heterogenosti glasbenih del
razliènih obdobij, okolij, zvrsti in anrov ter glasbeno-razvojnih zmo nosti otrok.
Raziskave ka ejo (Stojko, 2016), da si zlasti razredni uèitelji, elijo priporoèil na tem
podroèju, potrebujejo pa jih tudi tisti, ki se na tem podroèju ne èutijo dovolj strokovno
kompetentni. Znanstvena poroèila tudi izpostavljajo, da uèitelji v elji, da bi ustregli
uèencem, izbirajo neprimerne pevske vsebine (Lamont idr., 2003) in se pri izbiri pevskega
57
