Page 58 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 58
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
izbora najpogosteje odloèajo na podlagi besedne in ne glasbene vsebine (Borota, 2010).
Èe ob tem tudi upoštevamo, da glasba v zgodnjem otroštvu vpliva na glasbene interese v
kasnejšem obdobju (Green, 2006; Sicherl Kafol, Denac in nidaršiè, 2016), lahko
zakljuèimo, da je pri glasbenem pouku potreben premišljen izbor glasbenih del. Ker v
sodobnem uènem naèrtu za glasbeno vzgojo (2011) glasbene vsebine niso vsebovane, bi
jih zaradi navedenih razlogov v bodoèih kurikularnih prenovah kazalo ponovno vkljuèiti
na ravni priporoèil. In èe ob tem ponovno izpostavimo, da je obstojeèi trg zasièen s
kakovostno spornimi didaktiènimi gradivi tudi v pogledu glasbenih vsebin, potem so
priporoèila na tem podroèju toliko bolj potrebna.
Medpredmetne povezave je Breda Oblak kontinuirano opredeljevala v vseh kurikulumih.
Tako je medpredmetne povezave opredelila e v uènem naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta
1984 in zapisala: »Znaèilnost uresnièevanja uènega naèrta je integracija vsebine z drugimi
predmetnimi podroèji. Tako pomenita slovenski in tuji jezik izrazno sredstvo v vokalni
glasbi, materinšèina pa še pomembno govorno izra anje o glasbenih pojavih. Sporoèanje
o glasbi in ob glasbi sega tudi v likovno podroèje. Prek gibnega in plesnega izra anja se
povezuje z elementi plesne in telesne vzgoje pa tudi z gledališko in filmsko vzgojo … z
umetnostjo!« (Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno
vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 194) Sodobni Uèni naèrt za glasbeno vzgojo
(2011) ohranja kompleksno razse nost medpredmetnih povezav glasbene vzgoje in jih
utemeljuje na ravni procesov in ciljev uèenja ter uènih vsebin.
Didaktièna priporoèila, ki v prvih uènih naèrtih še nosijo naslov Navodila, pomenijo
dragocen vir glasbeno-didaktiène literature, ki je podlaga za razvoj podroèja kot
znanstvene discipline. Zaradi njihove obse nosti naj izberem le segment, ki kljub èasovni
oddaljenosti podpira tezo o vizionarskem pomenu kurikularnega dela Brede Oblak. V
navodilih uènega naèrta za glasbeno vzgojo iz leta 1984 je zapisala:
»Vzgojno-izobra evalne smotre in naloge realiziramo v okviru podroèij glasbene vzgoje,
ki se strnjena v uène enote v koncentriènih krogih širijo do konènih ciljev osnovnošolske
glasbene vzgoje.« (Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek
Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 191) Èe izraz smotri
zamenjamo z izrazom cilji, ugotovimo, da stavek izra a bistvo uèno-ciljnega in
procesno-razvojnega naèrtovanja sodobne glasbene vzgoje.
Pomemben element uènih naèrtov je tudi preverjanje in ocenjevanje, saj s svojo
formativno vlogo usmerja uèni proces in s tem doloèa njegovo kakovost. Sodobna
pedagoška teorija (Black in William, 1998; Razdevšek Puèko, 1999; Torrance, 2007;
Colwel, 2002; Fautley, 2010) povezuje formativno vlogo preverjanja in ocenjevanja s
pomenom avtentiènih naèinov in postopkov za preverjanje uènih procesov in dose kov,
kar je na glasbenem podroèju še posebej pomembno (Bamford, 2009; Ada Holcar
Brunauer, 2013). Avtentièno preverjanje in ocenjevanje, ki je usmerjeno v sam proces
uèenja (Razdevšek Puèko, 1999), se pri glasbeni vzgoji odvija s petjem, z instrumentalno
igro, z ritmièno izreko, s pozornim poslušanjem in ustvarjanjem. Navedene avtentiène
naèine izkazovanja glasbenih dose kov zato ne more nadomestiti uporaba testov, saj »testi
58
izbora najpogosteje odloèajo na podlagi besedne in ne glasbene vsebine (Borota, 2010).
Èe ob tem tudi upoštevamo, da glasba v zgodnjem otroštvu vpliva na glasbene interese v
kasnejšem obdobju (Green, 2006; Sicherl Kafol, Denac in nidaršiè, 2016), lahko
zakljuèimo, da je pri glasbenem pouku potreben premišljen izbor glasbenih del. Ker v
sodobnem uènem naèrtu za glasbeno vzgojo (2011) glasbene vsebine niso vsebovane, bi
jih zaradi navedenih razlogov v bodoèih kurikularnih prenovah kazalo ponovno vkljuèiti
na ravni priporoèil. In èe ob tem ponovno izpostavimo, da je obstojeèi trg zasièen s
kakovostno spornimi didaktiènimi gradivi tudi v pogledu glasbenih vsebin, potem so
priporoèila na tem podroèju toliko bolj potrebna.
Medpredmetne povezave je Breda Oblak kontinuirano opredeljevala v vseh kurikulumih.
Tako je medpredmetne povezave opredelila e v uènem naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta
1984 in zapisala: »Znaèilnost uresnièevanja uènega naèrta je integracija vsebine z drugimi
predmetnimi podroèji. Tako pomenita slovenski in tuji jezik izrazno sredstvo v vokalni
glasbi, materinšèina pa še pomembno govorno izra anje o glasbenih pojavih. Sporoèanje
o glasbi in ob glasbi sega tudi v likovno podroèje. Prek gibnega in plesnega izra anja se
povezuje z elementi plesne in telesne vzgoje pa tudi z gledališko in filmsko vzgojo … z
umetnostjo!« (Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno
vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 194) Sodobni Uèni naèrt za glasbeno vzgojo
(2011) ohranja kompleksno razse nost medpredmetnih povezav glasbene vzgoje in jih
utemeljuje na ravni procesov in ciljev uèenja ter uènih vsebin.
Didaktièna priporoèila, ki v prvih uènih naèrtih še nosijo naslov Navodila, pomenijo
dragocen vir glasbeno-didaktiène literature, ki je podlaga za razvoj podroèja kot
znanstvene discipline. Zaradi njihove obse nosti naj izberem le segment, ki kljub èasovni
oddaljenosti podpira tezo o vizionarskem pomenu kurikularnega dela Brede Oblak. V
navodilih uènega naèrta za glasbeno vzgojo iz leta 1984 je zapisala:
»Vzgojno-izobra evalne smotre in naloge realiziramo v okviru podroèij glasbene vzgoje,
ki se strnjena v uène enote v koncentriènih krogih širijo do konènih ciljev osnovnošolske
glasbene vzgoje.« (Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek
Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 191) Èe izraz smotri
zamenjamo z izrazom cilji, ugotovimo, da stavek izra a bistvo uèno-ciljnega in
procesno-razvojnega naèrtovanja sodobne glasbene vzgoje.
Pomemben element uènih naèrtov je tudi preverjanje in ocenjevanje, saj s svojo
formativno vlogo usmerja uèni proces in s tem doloèa njegovo kakovost. Sodobna
pedagoška teorija (Black in William, 1998; Razdevšek Puèko, 1999; Torrance, 2007;
Colwel, 2002; Fautley, 2010) povezuje formativno vlogo preverjanja in ocenjevanja s
pomenom avtentiènih naèinov in postopkov za preverjanje uènih procesov in dose kov,
kar je na glasbenem podroèju še posebej pomembno (Bamford, 2009; Ada Holcar
Brunauer, 2013). Avtentièno preverjanje in ocenjevanje, ki je usmerjeno v sam proces
uèenja (Razdevšek Puèko, 1999), se pri glasbeni vzgoji odvija s petjem, z instrumentalno
igro, z ritmièno izreko, s pozornim poslušanjem in ustvarjanjem. Navedene avtentiène
naèine izkazovanja glasbenih dose kov zato ne more nadomestiti uporaba testov, saj »testi
58
