Page 55 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 55
Barbara Sicherl Kafol, SODOBNA RAZSE NOST KURIKULUMOV ZA GLASBENO VZGOJO ...
posebne zvrsti kulturnoumetnostnega ustvarjanja.« (Program ivljenja in dela osnovne
šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 190)
Tudi vse nadaljnje kurikularne koncepcije glasbene vzgoje v splošnem šolstvu izhajajo iz
antropološkega izhodišèa. Tako je Breda Oblak v uènem naèrtu za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli iz leta 2000 zapisala: »Glasba je èlovekova kulturna potreba v vseh èasih.
Izra a njegovo neusahljivo eljo po oblikovanem zvoènem okolju, zvoèni komunikaciji in
ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvoèno govorico je široko odprta zakladnica obèe
èloveške kulture.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2000, str. 5) Sodobni uèni naèrt za
glasbeno vzgojo ohranja antropološko izhodišèe in izpostavlja: »Glasba se pojavi v vsaki
kulturi, zato jo oznaèujemo kot kulturni fenomen. Je èlovekova potreba v vseh èasih.
Izra a njegovo eljo po oblikovanem zvoènem okolju, zvoèni komunikaciji in
ustvarjalnosti.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2011, str. 4)
Poleg antropološkega izhodišèa pomeni rdeèo nit v zasnovi obravnavanih kurikulumov za
glasbeno vzgojo tudi sistematika in kontinuiteta vzgojno-izobra evalnega dela. V uènem
naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta 1984 je Breda Oblak zapisala: »Vzgojno-izobra evalne
smotre in naloge realiziramo v okviru podroèij glasbene vzgoje, ki se strnjena v uène enote
v koncentriènih krogih širijo do konènih ciljev osnovnošolske glasbene vzgoje.«
(Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno vzgojno
izobra evalno podroèje, 1984, str. 191) V uènem naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta 2000 je
Breda Oblak izpostavila sistematiko in kontinuiteto glasbenega pouèevanja v opredelitvi
operativnih ciljev za posamezna triletja. Operativne cilje za prvo triletje je dejavnostno
naslovila: »Od igre in glasbenih do ivetij h glasbenim izkušnjam“ in jih v drugem triletju
nadgradila: »Od glasbenih izkušenj k razumevanju temeljnih izraznih prvin, zakonitosti in
glasbenokulturnih okolij« ter tretjem triletju povzela: »Od glasbenih izkušenj k
razumevanju glasbe in poznavanju njenega razvoja«. Tudi sodobni uèni naèrt za glasbeno
vzgojo (2011) sledi sistematiki in kontinuiteti ciljev glasbenega pouèevanja in uèenja v
celotni vertikali osnovnošolskega izobra evanja in pojasnjuje: »Glasbene zmo nosti, ki
so jih uèenci razvili v prvem vzgojno-izobra evalnem obdobju, omogoèajo, da uèitelj
izbira (v drugem vzgojno-izobra evalnem obdobju – op. avtorice prispevka) zahtevnejše
glasbene vsebine ter zahtevnejše vsebine s podroèij glasbene literature, zakonitosti
glasbenega jezika in informacij o glasbenem ivljenju v o jem in širšem okolju. /…/
Zaradi nadaljnjega naèrtovanja in doseganja predvidenih ciljev (v tretjem
vzgojno-izobra evalnem obdobju – op. avtorice prispevka) naj uèitelj pozna vsebine
uènih naèrtov tudi za prvo in drugo vzgojno-izobra evalno obdobje.« (Uèni naèrt za
glasbeno vzgojo, 2011, str. 19, 23)
Med pomembnimi odlikami kurikulumov za glasbeno vzgojo Brede Oblak je tudi
dejavnostni pristop, ki se po njenem konceptu uresnièuje z interakcijo glasbenih
dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. V uènem naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta
1984 ga je Breda Oblak opredelila kot temeljno izhodišèe pri spodbujanju razvoja
glasbenih sposobnosti in znanj. »Postopno uvajamo uèence v glasbeno terminologijo in
zakonitosti. To ne pomeni, da usmerjamo vzgojo v definicije, verbalizem in historicizem,
ampak nasprotno, ob samem glasbenem izvajanju, poslušanju in ustvarjanju seznanjamo
uèenca z glasbenimi pojmi, zakonitostmi in razvojnimi znaèilnostmi, ki jih sreèuje v
55
posebne zvrsti kulturnoumetnostnega ustvarjanja.« (Program ivljenja in dela osnovne
šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 190)
Tudi vse nadaljnje kurikularne koncepcije glasbene vzgoje v splošnem šolstvu izhajajo iz
antropološkega izhodišèa. Tako je Breda Oblak v uènem naèrtu za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli iz leta 2000 zapisala: »Glasba je èlovekova kulturna potreba v vseh èasih.
Izra a njegovo neusahljivo eljo po oblikovanem zvoènem okolju, zvoèni komunikaciji in
ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvoèno govorico je široko odprta zakladnica obèe
èloveške kulture.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2000, str. 5) Sodobni uèni naèrt za
glasbeno vzgojo ohranja antropološko izhodišèe in izpostavlja: »Glasba se pojavi v vsaki
kulturi, zato jo oznaèujemo kot kulturni fenomen. Je èlovekova potreba v vseh èasih.
Izra a njegovo eljo po oblikovanem zvoènem okolju, zvoèni komunikaciji in
ustvarjalnosti.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2011, str. 4)
Poleg antropološkega izhodišèa pomeni rdeèo nit v zasnovi obravnavanih kurikulumov za
glasbeno vzgojo tudi sistematika in kontinuiteta vzgojno-izobra evalnega dela. V uènem
naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta 1984 je Breda Oblak zapisala: »Vzgojno-izobra evalne
smotre in naloge realiziramo v okviru podroèij glasbene vzgoje, ki se strnjena v uène enote
v koncentriènih krogih širijo do konènih ciljev osnovnošolske glasbene vzgoje.«
(Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno vzgojno
izobra evalno podroèje, 1984, str. 191) V uènem naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta 2000 je
Breda Oblak izpostavila sistematiko in kontinuiteto glasbenega pouèevanja v opredelitvi
operativnih ciljev za posamezna triletja. Operativne cilje za prvo triletje je dejavnostno
naslovila: »Od igre in glasbenih do ivetij h glasbenim izkušnjam“ in jih v drugem triletju
nadgradila: »Od glasbenih izkušenj k razumevanju temeljnih izraznih prvin, zakonitosti in
glasbenokulturnih okolij« ter tretjem triletju povzela: »Od glasbenih izkušenj k
razumevanju glasbe in poznavanju njenega razvoja«. Tudi sodobni uèni naèrt za glasbeno
vzgojo (2011) sledi sistematiki in kontinuiteti ciljev glasbenega pouèevanja in uèenja v
celotni vertikali osnovnošolskega izobra evanja in pojasnjuje: »Glasbene zmo nosti, ki
so jih uèenci razvili v prvem vzgojno-izobra evalnem obdobju, omogoèajo, da uèitelj
izbira (v drugem vzgojno-izobra evalnem obdobju – op. avtorice prispevka) zahtevnejše
glasbene vsebine ter zahtevnejše vsebine s podroèij glasbene literature, zakonitosti
glasbenega jezika in informacij o glasbenem ivljenju v o jem in širšem okolju. /…/
Zaradi nadaljnjega naèrtovanja in doseganja predvidenih ciljev (v tretjem
vzgojno-izobra evalnem obdobju – op. avtorice prispevka) naj uèitelj pozna vsebine
uènih naèrtov tudi za prvo in drugo vzgojno-izobra evalno obdobje.« (Uèni naèrt za
glasbeno vzgojo, 2011, str. 19, 23)
Med pomembnimi odlikami kurikulumov za glasbeno vzgojo Brede Oblak je tudi
dejavnostni pristop, ki se po njenem konceptu uresnièuje z interakcijo glasbenih
dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. V uènem naèrtu za glasbeno vzgojo iz leta
1984 ga je Breda Oblak opredelila kot temeljno izhodišèe pri spodbujanju razvoja
glasbenih sposobnosti in znanj. »Postopno uvajamo uèence v glasbeno terminologijo in
zakonitosti. To ne pomeni, da usmerjamo vzgojo v definicije, verbalizem in historicizem,
ampak nasprotno, ob samem glasbenem izvajanju, poslušanju in ustvarjanju seznanjamo
uèenca z glasbenimi pojmi, zakonitostmi in razvojnimi znaèilnostmi, ki jih sreèuje v
55
