Page 53 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 53
Barbara Sicherl Kafol, SODOBNA RAZSE NOST KURIKULUMOV ZA GLASBENO VZGOJO ...
lestvice, temeljnih intervalov, akordov …) potrebovali ustrezno didaktièno nadgradnjo v
urah, v katerih prevladuje temeljni glasbeni jezik v svojih razliènih izraznih ter oblikovnih
mo nostih, znaèilnostih; bistvo je prehod v ozvoèeno teorijo.« (iz osebnega arhiva Brede
Oblak)
Èeprav nekateri uèitelji v èasu nastanka uènega naèrta za NOG (1978) niso bili
profesionalno zreli za njegovo uresnièevanje v praksi, je glasbeno pouèevanje postopoma
preraslo toga pojmovanja in komunikacija v glasbenem jeziku danes pomeni temeljno
izhodišèe kurikularnega naèrtovanja v glasbenem in splošnem šolstvu.
V letu 1986 se je pokazala tudi potreba po uènih naèrtih za predšolsko glasbeno
izobra evanje. Avtorji uènega naèrta za predšolsko glasbeno izobra evanje (Breda
Krofliè, Breda Oblak, Darinka Škerjanc, Mojca Tratar, Mira Voglar in Tatjana epiè), so
ga oblikovali na podlagi predloga, ki je pod mentorstvom Brede Oblak nastal v okviru
diplomskega dela Mojce Tratar. Uèni naèrt s tremi stopnjami: Mala glasbena šola I, Mala
glasbena šola II in Pripravnica, je bil uveden v prakso leta 1986/87. V konceptu
glasbenega izobra evanja za najmlajše, je bil izpostavljen pomen pozitivnih glasbenih
do ivetij in ustvarjalnega izra anja v igrivem in dejavnostno naravnanem uènem okolju,
kar vse opredeljuje tudi smernice sodobnega Uènega naèrta za predšolsko vzgojo (2002)
in Glasbeno pripravnico (2002). Dejavnostno naravnanost kurikularnega koncepta za
predšolsko glasbeno izobra evanje (1986) ka ejo naslovi predlaganih uènih tem: »Moje
igraèke pojejo«; »Ob glasbi zarajajmo«; »Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo«; »Rad
poslušam glasbo«; »Pojemo in igramo tone«; »Narišimo, naslikajmo … glasbo«; »Višji in
ni ji toni« (Mala glasbena šola I, II in Pripravnica, 1986, str. 4, 7, 8, 18, 19). Dejavnosten
koncept odra ajo tudi navodila za uèitelje, kjer je zapisano: »Vsaka glasbena ura naj bo
oblikovana èimbolj pestro. Vsebuje naj dejavnosti izvajanja, ustvarjanja, poslušanja in
glasbenodidaktiène igre, ki otroku razvijajo posamezne glasbene sposobnosti in
posredujejo prva znanja.« (Mala glasbena šola I, II in Pripravnica, 1986, str. 21)
Uèni naèrti za NOG in predšolsko glasbeno vzgojo Brede Oblak so v zgoraj opredeljenih
kurikularnih elementih (podroèja glasbenih dejavnosti, komunikacija v glasbenem jeziku,
dejavnostna naravnanost, opredelitev uènih tem, navodila za uèitelje) moèno presegali
obstojeèe uèno-snovno naèrtovanje in vzpostavljali raven sodobnega procesno-
razvojnega naèrtovanja z usmerjenostjo v kakovost uènega procesa (Krofliè, 1992).
Procesno-razvojna naravnanost je razvidna tudi iz navodil k izvajanju smotrov predmeta,
v katerih je Breda Oblak zapisala: »Vse zakonitosti, glasbeni besednjak, pojme in pravila
moramo uèencu posredovati iz glasbenih izkušenj in aktivnosti v okviru štirih podroèij.
Tak naèin obravnave teoretiènega gradiva omogoèa razumevanje, trajno osvojitev in
uporabnost znanja.« (Uèni naèrt, Nauk o glasbi, spoznavanje glasbene umetnosti, 1978,
str. 286)
Lahko sklenemo, da je avtorica v zasnovi procesno-razvojnega in dejavnostnega pristopa
glasbenega pouèevanja in uèenja po naèelu »iz glasbenih izkušenj k glasbenemu znanju«
tlakovala pot nadaljnjemu razvoju glasbene didaktike v domaèem in mednarodnem
prostoru.
53
lestvice, temeljnih intervalov, akordov …) potrebovali ustrezno didaktièno nadgradnjo v
urah, v katerih prevladuje temeljni glasbeni jezik v svojih razliènih izraznih ter oblikovnih
mo nostih, znaèilnostih; bistvo je prehod v ozvoèeno teorijo.« (iz osebnega arhiva Brede
Oblak)
Èeprav nekateri uèitelji v èasu nastanka uènega naèrta za NOG (1978) niso bili
profesionalno zreli za njegovo uresnièevanje v praksi, je glasbeno pouèevanje postopoma
preraslo toga pojmovanja in komunikacija v glasbenem jeziku danes pomeni temeljno
izhodišèe kurikularnega naèrtovanja v glasbenem in splošnem šolstvu.
V letu 1986 se je pokazala tudi potreba po uènih naèrtih za predšolsko glasbeno
izobra evanje. Avtorji uènega naèrta za predšolsko glasbeno izobra evanje (Breda
Krofliè, Breda Oblak, Darinka Škerjanc, Mojca Tratar, Mira Voglar in Tatjana epiè), so
ga oblikovali na podlagi predloga, ki je pod mentorstvom Brede Oblak nastal v okviru
diplomskega dela Mojce Tratar. Uèni naèrt s tremi stopnjami: Mala glasbena šola I, Mala
glasbena šola II in Pripravnica, je bil uveden v prakso leta 1986/87. V konceptu
glasbenega izobra evanja za najmlajše, je bil izpostavljen pomen pozitivnih glasbenih
do ivetij in ustvarjalnega izra anja v igrivem in dejavnostno naravnanem uènem okolju,
kar vse opredeljuje tudi smernice sodobnega Uènega naèrta za predšolsko vzgojo (2002)
in Glasbeno pripravnico (2002). Dejavnostno naravnanost kurikularnega koncepta za
predšolsko glasbeno izobra evanje (1986) ka ejo naslovi predlaganih uènih tem: »Moje
igraèke pojejo«; »Ob glasbi zarajajmo«; »Zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo«; »Rad
poslušam glasbo«; »Pojemo in igramo tone«; »Narišimo, naslikajmo … glasbo«; »Višji in
ni ji toni« (Mala glasbena šola I, II in Pripravnica, 1986, str. 4, 7, 8, 18, 19). Dejavnosten
koncept odra ajo tudi navodila za uèitelje, kjer je zapisano: »Vsaka glasbena ura naj bo
oblikovana èimbolj pestro. Vsebuje naj dejavnosti izvajanja, ustvarjanja, poslušanja in
glasbenodidaktiène igre, ki otroku razvijajo posamezne glasbene sposobnosti in
posredujejo prva znanja.« (Mala glasbena šola I, II in Pripravnica, 1986, str. 21)
Uèni naèrti za NOG in predšolsko glasbeno vzgojo Brede Oblak so v zgoraj opredeljenih
kurikularnih elementih (podroèja glasbenih dejavnosti, komunikacija v glasbenem jeziku,
dejavnostna naravnanost, opredelitev uènih tem, navodila za uèitelje) moèno presegali
obstojeèe uèno-snovno naèrtovanje in vzpostavljali raven sodobnega procesno-
razvojnega naèrtovanja z usmerjenostjo v kakovost uènega procesa (Krofliè, 1992).
Procesno-razvojna naravnanost je razvidna tudi iz navodil k izvajanju smotrov predmeta,
v katerih je Breda Oblak zapisala: »Vse zakonitosti, glasbeni besednjak, pojme in pravila
moramo uèencu posredovati iz glasbenih izkušenj in aktivnosti v okviru štirih podroèij.
Tak naèin obravnave teoretiènega gradiva omogoèa razumevanje, trajno osvojitev in
uporabnost znanja.« (Uèni naèrt, Nauk o glasbi, spoznavanje glasbene umetnosti, 1978,
str. 286)
Lahko sklenemo, da je avtorica v zasnovi procesno-razvojnega in dejavnostnega pristopa
glasbenega pouèevanja in uèenja po naèelu »iz glasbenih izkušenj k glasbenemu znanju«
tlakovala pot nadaljnjemu razvoju glasbene didaktike v domaèem in mednarodnem
prostoru.
53
