Page 59 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 59
Barbara Sicherl Kafol, SODOBNA RAZSE NOST KURIKULUMOV ZA GLASBENO VZGOJO ...
obièajno merijo tisto, kar je pri umetniških predmetih najmanj pomembno« (Aróstegui,
2003, str. 112).
V uènih naèrtih Brede Oblak je avtentièno preverjanje in ocenjevanje glasbenega razvoja
uèencev izpostavljeno na ravni splošnega in glasbenega šolstva. V uènem naèrtu za
glasbeno vzgojo v osnovni šoli iz leta 2001 je avtorica zapisala: »Uèitelj ocenjuje dose ke
glasbene vzgoje tako, da v skupini sprotno preverja glasbeni razvoj posameznih uèencev
skozi predvidene dejavnosti pevskega in instrumentalnega izvajanja, aktivnega
poslušanja in ustvarjalnosti. V ospredju je do ivljajsko sprejemanje glasbenih del. Uèitelj
sprotno evidentira in vrednoti dose ke razvoja posameznikovih glasbenih sposobnosti,
spretnosti ter vzporednih informativnih znanj, njegovo odzivnost in interese.« (Uèni
naèrt: program osnovnošolskega izobra evanja. Glasbena vzgoja, 2001, str. 38)
Navedene misli avtorice jasno podèrtujejo pomen formativnega in avtentiènega
preverjanja in ocenjevanja glasbenega razvoja. Tudi sodobni uèni naèrt ohranja
formativno in avtentièno naravnanost in izpostavlja: «Preverjanje je kompleksno in
sprotno, saj gre za spremljanje razvoja uèenèevih glasbenih sposobnosti in spretnosti,
opazovanje uèenca pri glasbenem izvajanju, ustvarjanju in poslušanju. Uèitelj na podlagi
pravoèasne in sprotne povratne informacije o otrokovem uènem napredovanju uèencem
omogoèi usvajanje in poglabljanje znanja. Kakovostna povratna informacija uèenca
seznani z dose enim, opozori na pomanjkljivosti, mu ponudi pot za odpravo teh
pomanjkljivosti, ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka in mu omogoèi mo nost
samoregulacije kot podlage za nadaljnje uèenje.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2011,
str. 30)
Breda Oblak je s sodelavci na podlagi analognih didaktiènih izhodišè oblikovala tudi uène
naèrte za gimnazije in srednje šole ter prilagoditve za gimnazije z italijanskim in
mad arskim jezikom, uèni naèrt za osnovno izobra evanje odraslih in uène naèrte za
izbirne predmete: Ansambelska igra, Glasbena dela in Glasbeni projekt.
Kurikulumi za Akademijo za glasbo
Delo Brede Oblak na Akademiji za glasbo je poglavje, ki bi glede na obseg in pomen za
razvoj slovenske glasbene pedagogike nedvomno zahtevalo nadaljnje raziskave, zato se
bom v okviru tega prispevka omejila le na nekatere vidike. Nedvomno so njene zasluge,
da je Akademija za glasbo tudi na glasbeno-didaktiènem podroèju danes med vodilnimi
mednarodnimi institucijami. V slovenskem prostoru delo Brede Oblak nadaljujejo
številne generacije glasbenih pedagogov na razliènih vzgojno-izobra evalnih in
umetniških ustanovah in še posebej na Akademiji za glasbo, kjer v okviru Oddelka za
glasbeno pedagogiko razvijajo njeno znanstveno in pedagoško dedišèino. Mnogim izmed
njih/nas je Breda Oblak tudi osebna in strokovna mentorica, h kateri se vedno radi
vraèamo in odhajamo bogatejši za nova do ivetja in spoznanja.
Kurikularno delo Brede Oblak na Akademiji za glasbo UL je postavilo temelje delovanju
Oddelka za glasbeno pedagogiko. V študijskem letu 1979/80, ko je zaèenjala delo na tej
59
obièajno merijo tisto, kar je pri umetniških predmetih najmanj pomembno« (Aróstegui,
2003, str. 112).
V uènih naèrtih Brede Oblak je avtentièno preverjanje in ocenjevanje glasbenega razvoja
uèencev izpostavljeno na ravni splošnega in glasbenega šolstva. V uènem naèrtu za
glasbeno vzgojo v osnovni šoli iz leta 2001 je avtorica zapisala: »Uèitelj ocenjuje dose ke
glasbene vzgoje tako, da v skupini sprotno preverja glasbeni razvoj posameznih uèencev
skozi predvidene dejavnosti pevskega in instrumentalnega izvajanja, aktivnega
poslušanja in ustvarjalnosti. V ospredju je do ivljajsko sprejemanje glasbenih del. Uèitelj
sprotno evidentira in vrednoti dose ke razvoja posameznikovih glasbenih sposobnosti,
spretnosti ter vzporednih informativnih znanj, njegovo odzivnost in interese.« (Uèni
naèrt: program osnovnošolskega izobra evanja. Glasbena vzgoja, 2001, str. 38)
Navedene misli avtorice jasno podèrtujejo pomen formativnega in avtentiènega
preverjanja in ocenjevanja glasbenega razvoja. Tudi sodobni uèni naèrt ohranja
formativno in avtentièno naravnanost in izpostavlja: «Preverjanje je kompleksno in
sprotno, saj gre za spremljanje razvoja uèenèevih glasbenih sposobnosti in spretnosti,
opazovanje uèenca pri glasbenem izvajanju, ustvarjanju in poslušanju. Uèitelj na podlagi
pravoèasne in sprotne povratne informacije o otrokovem uènem napredovanju uèencem
omogoèi usvajanje in poglabljanje znanja. Kakovostna povratna informacija uèenca
seznani z dose enim, opozori na pomanjkljivosti, mu ponudi pot za odpravo teh
pomanjkljivosti, ga spodbudi k spremljanju lastnega napredka in mu omogoèi mo nost
samoregulacije kot podlage za nadaljnje uèenje.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2011,
str. 30)
Breda Oblak je s sodelavci na podlagi analognih didaktiènih izhodišè oblikovala tudi uène
naèrte za gimnazije in srednje šole ter prilagoditve za gimnazije z italijanskim in
mad arskim jezikom, uèni naèrt za osnovno izobra evanje odraslih in uène naèrte za
izbirne predmete: Ansambelska igra, Glasbena dela in Glasbeni projekt.
Kurikulumi za Akademijo za glasbo
Delo Brede Oblak na Akademiji za glasbo je poglavje, ki bi glede na obseg in pomen za
razvoj slovenske glasbene pedagogike nedvomno zahtevalo nadaljnje raziskave, zato se
bom v okviru tega prispevka omejila le na nekatere vidike. Nedvomno so njene zasluge,
da je Akademija za glasbo tudi na glasbeno-didaktiènem podroèju danes med vodilnimi
mednarodnimi institucijami. V slovenskem prostoru delo Brede Oblak nadaljujejo
številne generacije glasbenih pedagogov na razliènih vzgojno-izobra evalnih in
umetniških ustanovah in še posebej na Akademiji za glasbo, kjer v okviru Oddelka za
glasbeno pedagogiko razvijajo njeno znanstveno in pedagoško dedišèino. Mnogim izmed
njih/nas je Breda Oblak tudi osebna in strokovna mentorica, h kateri se vedno radi
vraèamo in odhajamo bogatejši za nova do ivetja in spoznanja.
Kurikularno delo Brede Oblak na Akademiji za glasbo UL je postavilo temelje delovanju
Oddelka za glasbeno pedagogiko. V študijskem letu 1979/80, ko je zaèenjala delo na tej
59
