Page 56 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 56
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
vsakdanji glasbeni praksi.« (Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek
Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 193) V uènem naèrtu
za glasbeno vzgojo iz leta 2000 je Breda Oblak ponovno izpostavila pomen aktivnega
pouèevanja in uèenja, ki mora preseèi stereotipne transmisijske modele pouèevanja.
Zapisala je: »Pristop zahteva glasbeno komunikacijo, ki prepreèuje stereotipe v verbalnih
razlagah glasbenih zakonitosti in zgodovine. Uèitelji morajo uporabljati aktivne metode in
oblike dela. Le tako bomo namesto faktografskega znanja razvijali glasbene sposobnosti
uèencev.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2000, str. 34) Navedene misli so protiute
stereotipnim in strokovno neustreznim uèno-snovnim izpeljavam glasbene vzgoje in
behavioristiènem podajanju uène snovi, ki je v posamiènih primerih, al, prisotno še
danes. Sodobni uèni naèrt za glasbeno vzgojo (2011) ohranja dejavnostni pristop v vseh
didaktiènih elementih: »Temeljne metode glasbenega pouèevanja in uèenja se
uresnièujejo z dejavnostmi izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe« (Uèni naèrt za
glasbeno vzgojo, 2011, str. 4)
V analizi kurikularnega dela Brede Oblak je prav dejavnostni koncept glasbene vzgoje tisti
mejnik, ki pomeni zgodovinski in vizionarski prispevek avtorice k razvoju glasbene
didaktike v domaèem in mednarodnem prostoru. Številne izpeljave sodobne glasbene
vzgoje namreè povezuje skupni imenovalec dejavnostnega in avtentiènega pouèevanja in
uèenja, kar izpostavlja tudi Elliott (1995, str. 56), ki meni, da »je naše glasbeno znanje v
naših dejanjih; naše glasbeno mišljenje in védenje sta v našem glasbenem udejanjanju in
ustvarjanju«.
Dejavnostna usmeritev glasbene vzgoje sovpada s sodobnimi naèeli procesno-razvojne
strategije naèrtovanja. Breda Oblak je v skladu z navedeno strategijo e v uènem naèrtu iz
leta 1984 osredotoèila uène vsebine na uèni proces in jih za 1. in 2. razred opredelila
takole: »Od glasbenih do ivetij in igre h glasbenim izkušnjam« (Program ivljenja in dela
osnovne šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str.
174, 175), za 3. in 4. razred: »Od glasbenih izkušenj k razumevanju osnovnih izraznih
prvin« (prav tam, str. 178, 180), za 5. in 6. razred: »Od glasbenih izkušenj in razumevanja
osnovnih izraznih prvin k osnovnim glasbenim zakonitostim« (prav tam str. 183, 184), za
7. razred: »Od glasbenih izkušenj in zakonitosti k razumevanju glasbenega razvoja« (prav
tam str. 187) in za 8. razred: »Od glasbenih izkušenj in zakonitosti k razumevanju
glasbenega razvoja – razvoj slovenske glasbene kulture« (prav tam, str. 188).
Procesno-razvojno naravnanost odra a tudi uèni naèrt za glasbeno vzgojo iz leta 2000, ki
ga je Breda Oblak skupaj s sodelujoèimi èlani (Milka Ajtnik; Sonja Èibej; Lidija Èernuta
Nowak; Branka Potoènik; Mirko Slosar; Ivan Vrbanèiè) oblikovala kot predsednica
predmetne komisije. V navedenem uènem naèrtu lahko preberemo: »Uèitelj ob glasbenih
izkušnjah posreduje potrebna znanja, ki omogoèajo elementarno orientacijo pri izvajanju,
poslušanju ali ustvarjalnosti. V drugem triletju se nanašajo na bistvene teoretiène pojme,
zakonitosti in informacije o glasbeni kulturi. Pomembno je, da jih uèitelj ne postavlja v
ospredje in da ne prevladajo teoretiziranje in verbalne razlage. Posredujemo jih le
vzporedno in ustrezno didaktièno obdelane, kar pomeni, da izhajajo iz glasbenega
izkustva in obenem usmerjajo v nadaljnjo, bolj osvešèeno glasbeno komunikacijo.« (Uèni
naèrt, Glasbena vzgoja 2000, str. 32). Tudi sodobni uèni naèrt (2011) ohranja
56
vsakdanji glasbeni praksi.« (Program ivljenja in dela osnovne šole 2. zvezek
Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str. 193) V uènem naèrtu
za glasbeno vzgojo iz leta 2000 je Breda Oblak ponovno izpostavila pomen aktivnega
pouèevanja in uèenja, ki mora preseèi stereotipne transmisijske modele pouèevanja.
Zapisala je: »Pristop zahteva glasbeno komunikacijo, ki prepreèuje stereotipe v verbalnih
razlagah glasbenih zakonitosti in zgodovine. Uèitelji morajo uporabljati aktivne metode in
oblike dela. Le tako bomo namesto faktografskega znanja razvijali glasbene sposobnosti
uèencev.« (Uèni naèrt za glasbeno vzgojo, 2000, str. 34) Navedene misli so protiute
stereotipnim in strokovno neustreznim uèno-snovnim izpeljavam glasbene vzgoje in
behavioristiènem podajanju uène snovi, ki je v posamiènih primerih, al, prisotno še
danes. Sodobni uèni naèrt za glasbeno vzgojo (2011) ohranja dejavnostni pristop v vseh
didaktiènih elementih: »Temeljne metode glasbenega pouèevanja in uèenja se
uresnièujejo z dejavnostmi izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe« (Uèni naèrt za
glasbeno vzgojo, 2011, str. 4)
V analizi kurikularnega dela Brede Oblak je prav dejavnostni koncept glasbene vzgoje tisti
mejnik, ki pomeni zgodovinski in vizionarski prispevek avtorice k razvoju glasbene
didaktike v domaèem in mednarodnem prostoru. Številne izpeljave sodobne glasbene
vzgoje namreè povezuje skupni imenovalec dejavnostnega in avtentiènega pouèevanja in
uèenja, kar izpostavlja tudi Elliott (1995, str. 56), ki meni, da »je naše glasbeno znanje v
naših dejanjih; naše glasbeno mišljenje in védenje sta v našem glasbenem udejanjanju in
ustvarjanju«.
Dejavnostna usmeritev glasbene vzgoje sovpada s sodobnimi naèeli procesno-razvojne
strategije naèrtovanja. Breda Oblak je v skladu z navedeno strategijo e v uènem naèrtu iz
leta 1984 osredotoèila uène vsebine na uèni proces in jih za 1. in 2. razred opredelila
takole: »Od glasbenih do ivetij in igre h glasbenim izkušnjam« (Program ivljenja in dela
osnovne šole 2. zvezek Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje, 1984, str.
174, 175), za 3. in 4. razred: »Od glasbenih izkušenj k razumevanju osnovnih izraznih
prvin« (prav tam, str. 178, 180), za 5. in 6. razred: »Od glasbenih izkušenj in razumevanja
osnovnih izraznih prvin k osnovnim glasbenim zakonitostim« (prav tam str. 183, 184), za
7. razred: »Od glasbenih izkušenj in zakonitosti k razumevanju glasbenega razvoja« (prav
tam str. 187) in za 8. razred: »Od glasbenih izkušenj in zakonitosti k razumevanju
glasbenega razvoja – razvoj slovenske glasbene kulture« (prav tam, str. 188).
Procesno-razvojno naravnanost odra a tudi uèni naèrt za glasbeno vzgojo iz leta 2000, ki
ga je Breda Oblak skupaj s sodelujoèimi èlani (Milka Ajtnik; Sonja Èibej; Lidija Èernuta
Nowak; Branka Potoènik; Mirko Slosar; Ivan Vrbanèiè) oblikovala kot predsednica
predmetne komisije. V navedenem uènem naèrtu lahko preberemo: »Uèitelj ob glasbenih
izkušnjah posreduje potrebna znanja, ki omogoèajo elementarno orientacijo pri izvajanju,
poslušanju ali ustvarjalnosti. V drugem triletju se nanašajo na bistvene teoretiène pojme,
zakonitosti in informacije o glasbeni kulturi. Pomembno je, da jih uèitelj ne postavlja v
ospredje in da ne prevladajo teoretiziranje in verbalne razlage. Posredujemo jih le
vzporedno in ustrezno didaktièno obdelane, kar pomeni, da izhajajo iz glasbenega
izkustva in obenem usmerjajo v nadaljnjo, bolj osvešèeno glasbeno komunikacijo.« (Uèni
naèrt, Glasbena vzgoja 2000, str. 32). Tudi sodobni uèni naèrt (2011) ohranja
56
