Page 61 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 61
Barbara Sicherl Kafol, SODOBNA RAZSE NOST KURIKULUMOV ZA GLASBENO VZGOJO ...
Pri kurikularnem delu Brede Oblak na podiplomskih programih je pomembno njeno
sodelovanje pri pripravi skupne informativne publikacije Univerze v Ljubljani – izhodišè
za študij v okviru specialistiènega, magistrskega in doktorskega študija.
Kurikularna prizadevanja Brede Oblak na podroèju podiplomskih programov po
kreditno-toèkovnem sistemu pa so, al, ostala nedokumentirana. V skladu z navodili
Univerze v Ljubljani je izoblikovala Predlog podiplomskega programa za glasbeno
pedagogiko, ki je vkljuèeval magistrski študij (2 leti) z mo nostjo nadaljevanja ali
direktnega prehoda na doktorski študij (4 leta). Predlog programa, ki je nastal po zgledih
nekaterih tujih univerz, je bil kljub zajetnemu obsegu 115 strani na Akademiji za glasbo
površno obravnavan in se je na administrativni poti tudi izgubil. Morda je Breda Oblak
tudi tokrat prehitevala èas in tlakovala pot nadaljnjemu razvoju glasbene didaktike.
Sklep
Sklepne misli na podroèju kurikularnega dela Brede Oblak povzemamo z njeno mislijo:
»Uèni naèrt uspešno uresnièuje uèitelj, ki èuti odgovornost do glasbenega razvoja
uèencev, razumeva pogojenost faktorjev glasbene kulture in njihov prenos v
vzgojno-izobra evalna podroèja, pozna glasbene vsebine, obvlada dejavnosti in je
kreativen.« (Oblak, 1995, str. 24)
Primerjalna analiza kurikulumov za glasbo v splošnem in glasbenem šolstvu je v vseh
spremljanih elementih (strategije naèrtovanja, podroèja glasbenih dejavnosti,
antropološko izhodišèe, sistematika in kontinuiteta vzgojno-izobra evalnega dela,
dejavnostni koncept glasbene vzgoje, uèni cilji, metode in vsebine, preverjanje in
ocenjevanje, medpredmetne povezave, didaktièna priporoèila) pokazala na neprecenljiv
prispevek Brede Oblak k razvoju slovenske glasbene didaktike. Njeno vizionarsko delo na
podroèju kurikularnega naèrtovanja ka e tudi bodoèim generacijam pot za nadaljnji
razvoj glasbene didaktike.
Literatura
Arostegui J. L. (2003). On the nature of knowledge: what we want and what we get with
measurement in music education. International Journal of Music Education, zv. 40,
str. 100–115.
Bamford, A. (2009): Arts and Cultural Education in Iceland. Icelandic Ministry for
Education and Culture.
Black, P. in Wiliam, D. (1998): Assessment and Classroom learning. Assessment in
Education, let. 5, št. 1, str. 7–73.
Borota, B. (2010). Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, Glasba v šoli in vrtcu, let. 2,
št. 15, str. 6–14.
61
Pri kurikularnem delu Brede Oblak na podiplomskih programih je pomembno njeno
sodelovanje pri pripravi skupne informativne publikacije Univerze v Ljubljani – izhodišè
za študij v okviru specialistiènega, magistrskega in doktorskega študija.
Kurikularna prizadevanja Brede Oblak na podroèju podiplomskih programov po
kreditno-toèkovnem sistemu pa so, al, ostala nedokumentirana. V skladu z navodili
Univerze v Ljubljani je izoblikovala Predlog podiplomskega programa za glasbeno
pedagogiko, ki je vkljuèeval magistrski študij (2 leti) z mo nostjo nadaljevanja ali
direktnega prehoda na doktorski študij (4 leta). Predlog programa, ki je nastal po zgledih
nekaterih tujih univerz, je bil kljub zajetnemu obsegu 115 strani na Akademiji za glasbo
površno obravnavan in se je na administrativni poti tudi izgubil. Morda je Breda Oblak
tudi tokrat prehitevala èas in tlakovala pot nadaljnjemu razvoju glasbene didaktike.
Sklep
Sklepne misli na podroèju kurikularnega dela Brede Oblak povzemamo z njeno mislijo:
»Uèni naèrt uspešno uresnièuje uèitelj, ki èuti odgovornost do glasbenega razvoja
uèencev, razumeva pogojenost faktorjev glasbene kulture in njihov prenos v
vzgojno-izobra evalna podroèja, pozna glasbene vsebine, obvlada dejavnosti in je
kreativen.« (Oblak, 1995, str. 24)
Primerjalna analiza kurikulumov za glasbo v splošnem in glasbenem šolstvu je v vseh
spremljanih elementih (strategije naèrtovanja, podroèja glasbenih dejavnosti,
antropološko izhodišèe, sistematika in kontinuiteta vzgojno-izobra evalnega dela,
dejavnostni koncept glasbene vzgoje, uèni cilji, metode in vsebine, preverjanje in
ocenjevanje, medpredmetne povezave, didaktièna priporoèila) pokazala na neprecenljiv
prispevek Brede Oblak k razvoju slovenske glasbene didaktike. Njeno vizionarsko delo na
podroèju kurikularnega naèrtovanja ka e tudi bodoèim generacijam pot za nadaljnji
razvoj glasbene didaktike.
Literatura
Arostegui J. L. (2003). On the nature of knowledge: what we want and what we get with
measurement in music education. International Journal of Music Education, zv. 40,
str. 100–115.
Bamford, A. (2009): Arts and Cultural Education in Iceland. Icelandic Ministry for
Education and Culture.
Black, P. in Wiliam, D. (1998): Assessment and Classroom learning. Assessment in
Education, let. 5, št. 1, str. 7–73.
Borota, B. (2010). Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, Glasba v šoli in vrtcu, let. 2,
št. 15, str. 6–14.
61
