Page 54 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 54
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Kurikulumi za splošno šolstvo
Kurikulumi za glasbeno vzgojo v osnovni šoli so nedvomno neprecenljiv prispevek Brede
Oblak in so v neposredni povezavi z njenim pionirskim delom v oddelkih
eksperimentalnega pouka, ki je potekal od sredine 60-ih let in zaèetka 70-ih let. V
navedenem obdobju je avtorica razvila nov tip glasbenega pouka, ki je temeljil na
kompleksu glasbenih dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Na tej podlagi je v
80-ih letih kot imenovana predsednica Komisije za prenovo uènega naèrta za glasbeno
vzgojo v osnovni šoli skupaj s sodelavci (Franci Okorn; Jernej Habjaniè; Hedvika
Vospernik; Ivo Vrbanèiè; Bronka Sax) oblikovala uèni naèrt za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli. Uèni naèrt z naslovom »Program ivljenja in dela osnovne šole; 2. zvezek
Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje« je bil potrjen leta 1984.
Navedeni uèni naèrt je izhajal iz temeljnih faktorjev glasbene kulture vkljuèujoè glasbeno
produkcijo, reprodukcijo in recepcijo, kot podlago za vzgojno-izobra evalna podroèja
ustvarjanja, izvajanja in poslušanja (slika 2).
Slika 2: Razvoj in struktura uènega naèrta
Vir: Oblak, 1995, str. 20, 21.
Uèni naèrt za glasbeno vzgojo iz leta 1984 je izpostavljal antropološko izhodišèe, ki ga je
Breda Oblak opredelila takole: »Vzgojno-izobra evalni smotri ter naloge nakazujejo
pomen glasbe kot sestavnega dela èlovekovega vsakdanjega zvoènega okolja ter kot
54
Kurikulumi za splošno šolstvo
Kurikulumi za glasbeno vzgojo v osnovni šoli so nedvomno neprecenljiv prispevek Brede
Oblak in so v neposredni povezavi z njenim pionirskim delom v oddelkih
eksperimentalnega pouka, ki je potekal od sredine 60-ih let in zaèetka 70-ih let. V
navedenem obdobju je avtorica razvila nov tip glasbenega pouka, ki je temeljil na
kompleksu glasbenih dejavnosti izvajanja, poslušanja in ustvarjanja. Na tej podlagi je v
80-ih letih kot imenovana predsednica Komisije za prenovo uènega naèrta za glasbeno
vzgojo v osnovni šoli skupaj s sodelavci (Franci Okorn; Jernej Habjaniè; Hedvika
Vospernik; Ivo Vrbanèiè; Bronka Sax) oblikovala uèni naèrt za glasbeno vzgojo v
osnovni šoli. Uèni naèrt z naslovom »Program ivljenja in dela osnovne šole; 2. zvezek
Jezikovno-umetnostno vzgojno izobra evalno podroèje« je bil potrjen leta 1984.
Navedeni uèni naèrt je izhajal iz temeljnih faktorjev glasbene kulture vkljuèujoè glasbeno
produkcijo, reprodukcijo in recepcijo, kot podlago za vzgojno-izobra evalna podroèja
ustvarjanja, izvajanja in poslušanja (slika 2).
Slika 2: Razvoj in struktura uènega naèrta
Vir: Oblak, 1995, str. 20, 21.
Uèni naèrt za glasbeno vzgojo iz leta 1984 je izpostavljal antropološko izhodišèe, ki ga je
Breda Oblak opredelila takole: »Vzgojno-izobra evalni smotri ter naloge nakazujejo
pomen glasbe kot sestavnega dela èlovekovega vsakdanjega zvoènega okolja ter kot
54
