Page 50 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 50
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
glasbi – op. avtorice prispevka) poudarila solfeggio, uvedla tonalno-relativno metodo z
izborom vaj, pri pouku klavirja pa zlasti razširila predlagan izbor skladb. Ko je sledilo
ljubljansko obdobje, še zlasti eksperimentalni pouk, so me naloge postopno usmerjale v
novo pojmovanje vzgojno-izobra evalnih podroèij in njihovih dejavnosti.« (iz osebnega
arhiva Brede Oblak)
V nadaljevanju so podani kljuèni mejniki na kurikularni poti Brede Oblak z izhodišèno
tezo, da pionirsko in vizionarsko delo avtorice pomembno doloèa sodobne kurikulume v
glasbenem in splošnem šolstvu. Teza je obravnavana skozi kronološki pregled in
primerjalno analizo kurikulumov Brede Oblak v odnosu do sodobnih kurikularnih
elementov (strategije naèrtovanja, podroèja glasbenih dejavnosti, antropološko
izhodišèe, sistematika in kontinuiteta vzgojno-izobra evalnega dela, dejavnostni koncept
glasbene vzgoje, uèni cilji, metode in vsebine, preverjanje in ocenjevanje, medpredmetne
povezave, didaktièna priporoèila). Ob podpori dokumentov iz njenega osebnega arhiva so
predstavljeni kurikulumi za: Pedagoško akademijo, glasbeno šolstvo, splošno šolstvo in
Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani.
Kurikulumi za Pedagoško akademijo
Pionirsko delo Brede Oblak na podroèju kurikularnega naèrtovanja se je zaèelo ob
njenem prihodu na Pedagoško akademijo. Avtorica je o svojih zaèetkih zapisala: »Ob
prihodu na PA (Pedagoško akademijo – op. avtorice prispevka) sem bila prvikrat
neposredno postavljena pred nalogo izdelati uène naèrte za dodeljene predmete, kot:
metodiko glasbene vzgoje na oddelku za razredni pouk, metodiko glasbene vzgoje na
oddelku za glasbeno vzgojo, solfeggio z diktatom na oddelku za glasbeno vzgojo.« (iz
osebnega arhiva Brede Oblak)
Študenti Pedagoške akademije so se po zgoraj navedenih programih usposabljali za
uèitelje glasbene vzgoje na osnovni šoli od 1. do 8. razreda ter za zborovodje
osnovnošolskih zborov z mo nostjo vodenja tudi odraslih amaterskih zborov (po
dogovoru z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije). Navedeni kurikulumi so vkljuèevali
glasbeno-teoretiène in glasbeno-reproduktivne predmete ter metodiko dela v razredu.
Smotri študija so pokrivali podroèja glasbenovzgojnega dela v osnovni šoli in
spoznavanje podroèij: dirigiranja, glasbene literature, izvajalskih sredstev, glasbenega
oblikovanja, klavirske igre in vokalne tehnike. Ob tem so bile poudarjene tudi širše
kompetence kot npr.: »Spoznajo pomen zavestno oblikovane glasbene obèutljivosti ob
znanih nasprotujoèih uèinkovanjih glasbe, kot je humanost, osvešèenost, sprostitev,
razvedrilnost nasproti samoprevari, odtujenost, zasvojenost, manipuliranju.« (iz osebnega
arhiva Brede Oblak) Navedene kompetence izpostavljajo kompleksne in terapevtske
vplive glasbe na posameznika, kar v skladu s sodobnimi raziskavami (Hallam, 2010), ka e
na nenadomestljiv pomen glasbe v ivljenju posameznika in dru be kot celote. Breda
Oblak je s tem utemeljila pomen glasbe v šolskem in širšem dru benem kontekstu, ki
presega èasovne okvire in nakazuje pot za nadaljnje kurikularne izpeljave.
50
glasbi – op. avtorice prispevka) poudarila solfeggio, uvedla tonalno-relativno metodo z
izborom vaj, pri pouku klavirja pa zlasti razširila predlagan izbor skladb. Ko je sledilo
ljubljansko obdobje, še zlasti eksperimentalni pouk, so me naloge postopno usmerjale v
novo pojmovanje vzgojno-izobra evalnih podroèij in njihovih dejavnosti.« (iz osebnega
arhiva Brede Oblak)
V nadaljevanju so podani kljuèni mejniki na kurikularni poti Brede Oblak z izhodišèno
tezo, da pionirsko in vizionarsko delo avtorice pomembno doloèa sodobne kurikulume v
glasbenem in splošnem šolstvu. Teza je obravnavana skozi kronološki pregled in
primerjalno analizo kurikulumov Brede Oblak v odnosu do sodobnih kurikularnih
elementov (strategije naèrtovanja, podroèja glasbenih dejavnosti, antropološko
izhodišèe, sistematika in kontinuiteta vzgojno-izobra evalnega dela, dejavnostni koncept
glasbene vzgoje, uèni cilji, metode in vsebine, preverjanje in ocenjevanje, medpredmetne
povezave, didaktièna priporoèila). Ob podpori dokumentov iz njenega osebnega arhiva so
predstavljeni kurikulumi za: Pedagoško akademijo, glasbeno šolstvo, splošno šolstvo in
Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani.
Kurikulumi za Pedagoško akademijo
Pionirsko delo Brede Oblak na podroèju kurikularnega naèrtovanja se je zaèelo ob
njenem prihodu na Pedagoško akademijo. Avtorica je o svojih zaèetkih zapisala: »Ob
prihodu na PA (Pedagoško akademijo – op. avtorice prispevka) sem bila prvikrat
neposredno postavljena pred nalogo izdelati uène naèrte za dodeljene predmete, kot:
metodiko glasbene vzgoje na oddelku za razredni pouk, metodiko glasbene vzgoje na
oddelku za glasbeno vzgojo, solfeggio z diktatom na oddelku za glasbeno vzgojo.« (iz
osebnega arhiva Brede Oblak)
Študenti Pedagoške akademije so se po zgoraj navedenih programih usposabljali za
uèitelje glasbene vzgoje na osnovni šoli od 1. do 8. razreda ter za zborovodje
osnovnošolskih zborov z mo nostjo vodenja tudi odraslih amaterskih zborov (po
dogovoru z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije). Navedeni kurikulumi so vkljuèevali
glasbeno-teoretiène in glasbeno-reproduktivne predmete ter metodiko dela v razredu.
Smotri študija so pokrivali podroèja glasbenovzgojnega dela v osnovni šoli in
spoznavanje podroèij: dirigiranja, glasbene literature, izvajalskih sredstev, glasbenega
oblikovanja, klavirske igre in vokalne tehnike. Ob tem so bile poudarjene tudi širše
kompetence kot npr.: »Spoznajo pomen zavestno oblikovane glasbene obèutljivosti ob
znanih nasprotujoèih uèinkovanjih glasbe, kot je humanost, osvešèenost, sprostitev,
razvedrilnost nasproti samoprevari, odtujenost, zasvojenost, manipuliranju.« (iz osebnega
arhiva Brede Oblak) Navedene kompetence izpostavljajo kompleksne in terapevtske
vplive glasbe na posameznika, kar v skladu s sodobnimi raziskavami (Hallam, 2010), ka e
na nenadomestljiv pomen glasbe v ivljenju posameznika in dru be kot celote. Breda
Oblak je s tem utemeljila pomen glasbe v šolskem in širšem dru benem kontekstu, ki
presega èasovne okvire in nakazuje pot za nadaljnje kurikularne izpeljave.
50
