Page 192 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 192
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
zmogli le tisti posamezniki, ki so dobro opremljeni z znanjem ter vešèinami in ki so
motivirani.
Projekt »Dijaki komponisti« na Konservatoriju Maribor sledi tej zamisli. Tako od leta
2007 strokovnoteoretièni oddelek neguje projekt, ki se razvija in vsako leto se e dlje. Gre
za edini tovrstni glasbeni avtorski projekt na stopnji gimnazijskega izobra evanja pri nas.
Zasluge zanj ima v prvi vrsti idejna mentorica in vodja projekta Alenka Bervar skupaj s
kolegoma, profesorjema strokovnoteoretiènega oddelka, Robertom Kampletom in Petrom
Novakom Smolièem. Projekt dijake spodbuja k celostni umetniški samouresnièitvi, saj sta
zdru ena ustvarjalni in poustvarjalni pristop. Mentorji jih skozi razliène naèine in metode
dela uvajajo v svet iskanja in oblikovanja glasbenih zamisli ter jih aktivno vkljuèujejo v
procese nastajanja skladbe vse do njene izvedbe in predstavitve na odru. Mentorjem gredo
zasluge za spodbude in strokovno vodstvo dijakov ter pozitivno motivacijo mladih
komponistov.
Pomen motivacije v projektu dijakov komponistov
Prav pozitivna motivacija ima kljuèno vlogo pri projektnem delu. Beseda motivacija je
eden od zelo pogosto uporabljenih pojmov na vseh ravneh in podroèjih èlovekovega
ivljenja. Èeprav je pogosto v rabi, še ne pomeni, da je vedno tudi razumljena. Vèasih se
celo zdi, da jo razumemo povsem napaèno.
Razlièni avtorji opredeljujejo pomen motiva in motivacije razlièno, kar se med drugim
ka e tudi v precejšnjem številu motivacijskih teorij. Posameznike spodbujajo k delovanju
in doseganju ciljev razlièni motivi, zato ne more biti nobena od teorij najboljša in
najprimernejša za vsakogar. Uspešnost delovanja vsakega èloveka je odvisna tudi od
njegovega znanja, to je od usposobljenosti, psihofiziènih in spoznavnih sposobnosti.
Vsaka èlovekova dejavnost je motivirana.
Znanstvena raziskovanja obravnavajo dve vrsti motivacije: notranjo ali intrinsièno in
zunanjo ali ektrinsièno (Marentiè Po arnik, 2000). O notranji motivaciji govorimo takrat,
kadar se posameznik ukvarja z neko dejavnostjo zato, ker ga le-ta osreèuje in zadovoljuje.
Cilj njegove dejavnosti je v aktivnosti sami, ki je samonagrajujoèa. Kadar se posameznik
v procesu glasbenega izobra evanja ukvarja z neko glasbeno nalogo ali dejavnostjo zato,
ker ob njej u iva in ker ob glasbeni aktivnosti do ivlja notranje zadovoljstvo, je zanjo
notranje motiviran. Dijake, ki sodelujejo v projektu »dijaki komponisti«, vodijo predvsem
notranji motivi. Sami elijo razviti svoje kompetence in doseèi, kar jih zanima, ter nekaj
novega spoznati oziroma obvladati spretnost komponiranja. Pri tem jih spremljajo
spontanost, ustvarjalnost in u itek pri delu.
Kadar se posameznik ukvarja z neko dejavnostjo zaradi posledic, ki ji sledijo, govorimo o
zunanji motivaciji. Zunanje motiviran èlovek deluje zaradi zunanjih posledic, bodisi
pozitivnih, kot sta pohvala in nagrada, bodisi negativnih, to sta lahko graja in kazen. Sama
aktivnost ga ne zanima, delo je le sredstvo za doseganje pozitivnih posledic in izogibanje
negativnim posledicam. V projektu »Dijaki komponisti« med pogosta sredstva zunanje
192
zmogli le tisti posamezniki, ki so dobro opremljeni z znanjem ter vešèinami in ki so
motivirani.
Projekt »Dijaki komponisti« na Konservatoriju Maribor sledi tej zamisli. Tako od leta
2007 strokovnoteoretièni oddelek neguje projekt, ki se razvija in vsako leto se e dlje. Gre
za edini tovrstni glasbeni avtorski projekt na stopnji gimnazijskega izobra evanja pri nas.
Zasluge zanj ima v prvi vrsti idejna mentorica in vodja projekta Alenka Bervar skupaj s
kolegoma, profesorjema strokovnoteoretiènega oddelka, Robertom Kampletom in Petrom
Novakom Smolièem. Projekt dijake spodbuja k celostni umetniški samouresnièitvi, saj sta
zdru ena ustvarjalni in poustvarjalni pristop. Mentorji jih skozi razliène naèine in metode
dela uvajajo v svet iskanja in oblikovanja glasbenih zamisli ter jih aktivno vkljuèujejo v
procese nastajanja skladbe vse do njene izvedbe in predstavitve na odru. Mentorjem gredo
zasluge za spodbude in strokovno vodstvo dijakov ter pozitivno motivacijo mladih
komponistov.
Pomen motivacije v projektu dijakov komponistov
Prav pozitivna motivacija ima kljuèno vlogo pri projektnem delu. Beseda motivacija je
eden od zelo pogosto uporabljenih pojmov na vseh ravneh in podroèjih èlovekovega
ivljenja. Èeprav je pogosto v rabi, še ne pomeni, da je vedno tudi razumljena. Vèasih se
celo zdi, da jo razumemo povsem napaèno.
Razlièni avtorji opredeljujejo pomen motiva in motivacije razlièno, kar se med drugim
ka e tudi v precejšnjem številu motivacijskih teorij. Posameznike spodbujajo k delovanju
in doseganju ciljev razlièni motivi, zato ne more biti nobena od teorij najboljša in
najprimernejša za vsakogar. Uspešnost delovanja vsakega èloveka je odvisna tudi od
njegovega znanja, to je od usposobljenosti, psihofiziènih in spoznavnih sposobnosti.
Vsaka èlovekova dejavnost je motivirana.
Znanstvena raziskovanja obravnavajo dve vrsti motivacije: notranjo ali intrinsièno in
zunanjo ali ektrinsièno (Marentiè Po arnik, 2000). O notranji motivaciji govorimo takrat,
kadar se posameznik ukvarja z neko dejavnostjo zato, ker ga le-ta osreèuje in zadovoljuje.
Cilj njegove dejavnosti je v aktivnosti sami, ki je samonagrajujoèa. Kadar se posameznik
v procesu glasbenega izobra evanja ukvarja z neko glasbeno nalogo ali dejavnostjo zato,
ker ob njej u iva in ker ob glasbeni aktivnosti do ivlja notranje zadovoljstvo, je zanjo
notranje motiviran. Dijake, ki sodelujejo v projektu »dijaki komponisti«, vodijo predvsem
notranji motivi. Sami elijo razviti svoje kompetence in doseèi, kar jih zanima, ter nekaj
novega spoznati oziroma obvladati spretnost komponiranja. Pri tem jih spremljajo
spontanost, ustvarjalnost in u itek pri delu.
Kadar se posameznik ukvarja z neko dejavnostjo zaradi posledic, ki ji sledijo, govorimo o
zunanji motivaciji. Zunanje motiviran èlovek deluje zaradi zunanjih posledic, bodisi
pozitivnih, kot sta pohvala in nagrada, bodisi negativnih, to sta lahko graja in kazen. Sama
aktivnost ga ne zanima, delo je le sredstvo za doseganje pozitivnih posledic in izogibanje
negativnim posledicam. V projektu »Dijaki komponisti« med pogosta sredstva zunanje
192
