Page 188 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 188
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
ravni zasebnih osnovnih šol v slovenskem prostoru. Ker ta didaktièni koncept ni vkljuèen
v delo na nobeni glasbeni šoli v javnem ali zasebnem sektorju, smo eleli z naèrtovanim in
izvedenim projektom prilagoditi njegova temeljna naèela in uporabo materialov za
spodbudo za ohranjanje motivacije na poti lastnega glasbenega uèenja in urjenja
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj pri skupinskem pouku nauka o glasbi. Izzivi so
se pojavljali v fazi ustreznega naèrtovanja nalog, v povezavi s kasnejšo izdelavo ustreznih
materialov, ki naj bi omogoèili uresnièevanje zastavljenih ciljev na ritmiènem podroèju,
kot na podroèju slušno-analitiènega zaznavanja melodiènih vsebin in glasbenega
opismenjevanja.
V fazi naèrtovanja smo se sooèali z zahtevo pripraviti materiale, namenjene
individualnim oziroma individualiziranim uènim oblikam; ob tem so se porajala vprašanja
o odzivih uèencev v povezavi z njihovim samostojnim delom, saj poteka pouk nauka o
glasbi prete no v skupni in skupinski uèni obliki. Tudi vkljuèenost kontrole napake, ki je
eden od sestavnih elementov montessori materialov, je vzbujala pomisleke in vprašanja o
smiselni uporabi tega elementa v fazi preverjanja na koncu nalog posameznega materiala.
Ugotovili smo, da so uèenci upoštevali uvodna natanèna podana navodila mentorjev v
èasu demonstracij pripravljenih materialov. Kontrola napake je bila obièajno vkljuèena v
sklepni fazi preverjanja rešitev, kar je spodbujalo nadaljnje individualno delo z materiali.
Obèasno smo opazili, da so uèenci veèkrat posegali po istih materialih, ali iz navdušenja in
priljubljenosti dela z njimi, ali pa tudi zaradi manjšega vlo ka naporov pri delu z
nekaterimi materiali. Spremljanje individualnega napredka uèencev in sprotno
evidentiranje je bilo iztoènica za nadaljnje naèrtovanje in usmerjanje uèencev v prihodnjih
uènih enotah. V prej opisanem primeru smo v naslednjih enotah izloèili tiste materiale, ki
so bili med posamezniki veèkrat uporabljeni, in jim ponudili nekoliko o ji nabor tistih
materialov, ki so bili manjkrat uporabljeni.
Uèencem so bili pripravljeni materiali v izziv, motivirali so jih k samostojnemu
preizkušanju usvojenih glasbenih sposobnosti in znanj, veèina je bila pri delu zbrana in
anga irana. Materiali, ki so bili pripravljeni za višje razrede, so bili mikavni tudi za mlajše
uèence. Izbor teh materialov, zlasti pri uèencih 2. razreda, je spodbudil samoiniciativno
uèenje in razumevanje nekaterih glasbenih elementov, s katerimi se predèasno sooèijo pri
individualnem inštrumentalnem pouku. Z vnosom izdelanih materialov in individualnega
dela (tudi v parih), kar je redkejša uèna oblika pri pouku nauka o glasbi, smo spodbudili
samostojnost, suverenost uèencev ter tako vplivali na zvišanje motivacije za uèenje pri
pouku nauka o glasbi.
Projekt predstavlja izhodišèe za nadaljnja prouèevanja in raziskave na tem podroèju ter
odpira nove mo nosti in pristope na podroèju pouèevanja in uèenja predmeta nauk o
glasbi. Zasnovani materiali so iztoènica za naèrtovanje in oblikovanje novih materialov,
njihovih posodobitev ali razširitev. Prilo nosti vidimo zlasti v povezavi z vkljuèitvijo in
uporabo sodobne tehnologije. Pozitivne vplive montessori materialov bi z gotovostjo
lahko potrdili z opazovanji in drugimi merskimi mehanizmi v daljšem èasovnem obdobju.
Rezultati raziskave so pokazali ne le, da uporaba montessori materialov pri pouku nauka o
glasbi pozitivne uèinkuje na razvoj ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbene
188
ravni zasebnih osnovnih šol v slovenskem prostoru. Ker ta didaktièni koncept ni vkljuèen
v delo na nobeni glasbeni šoli v javnem ali zasebnem sektorju, smo eleli z naèrtovanim in
izvedenim projektom prilagoditi njegova temeljna naèela in uporabo materialov za
spodbudo za ohranjanje motivacije na poti lastnega glasbenega uèenja in urjenja
glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj pri skupinskem pouku nauka o glasbi. Izzivi so
se pojavljali v fazi ustreznega naèrtovanja nalog, v povezavi s kasnejšo izdelavo ustreznih
materialov, ki naj bi omogoèili uresnièevanje zastavljenih ciljev na ritmiènem podroèju,
kot na podroèju slušno-analitiènega zaznavanja melodiènih vsebin in glasbenega
opismenjevanja.
V fazi naèrtovanja smo se sooèali z zahtevo pripraviti materiale, namenjene
individualnim oziroma individualiziranim uènim oblikam; ob tem so se porajala vprašanja
o odzivih uèencev v povezavi z njihovim samostojnim delom, saj poteka pouk nauka o
glasbi prete no v skupni in skupinski uèni obliki. Tudi vkljuèenost kontrole napake, ki je
eden od sestavnih elementov montessori materialov, je vzbujala pomisleke in vprašanja o
smiselni uporabi tega elementa v fazi preverjanja na koncu nalog posameznega materiala.
Ugotovili smo, da so uèenci upoštevali uvodna natanèna podana navodila mentorjev v
èasu demonstracij pripravljenih materialov. Kontrola napake je bila obièajno vkljuèena v
sklepni fazi preverjanja rešitev, kar je spodbujalo nadaljnje individualno delo z materiali.
Obèasno smo opazili, da so uèenci veèkrat posegali po istih materialih, ali iz navdušenja in
priljubljenosti dela z njimi, ali pa tudi zaradi manjšega vlo ka naporov pri delu z
nekaterimi materiali. Spremljanje individualnega napredka uèencev in sprotno
evidentiranje je bilo iztoènica za nadaljnje naèrtovanje in usmerjanje uèencev v prihodnjih
uènih enotah. V prej opisanem primeru smo v naslednjih enotah izloèili tiste materiale, ki
so bili med posamezniki veèkrat uporabljeni, in jim ponudili nekoliko o ji nabor tistih
materialov, ki so bili manjkrat uporabljeni.
Uèencem so bili pripravljeni materiali v izziv, motivirali so jih k samostojnemu
preizkušanju usvojenih glasbenih sposobnosti in znanj, veèina je bila pri delu zbrana in
anga irana. Materiali, ki so bili pripravljeni za višje razrede, so bili mikavni tudi za mlajše
uèence. Izbor teh materialov, zlasti pri uèencih 2. razreda, je spodbudil samoiniciativno
uèenje in razumevanje nekaterih glasbenih elementov, s katerimi se predèasno sooèijo pri
individualnem inštrumentalnem pouku. Z vnosom izdelanih materialov in individualnega
dela (tudi v parih), kar je redkejša uèna oblika pri pouku nauka o glasbi, smo spodbudili
samostojnost, suverenost uèencev ter tako vplivali na zvišanje motivacije za uèenje pri
pouku nauka o glasbi.
Projekt predstavlja izhodišèe za nadaljnja prouèevanja in raziskave na tem podroèju ter
odpira nove mo nosti in pristope na podroèju pouèevanja in uèenja predmeta nauk o
glasbi. Zasnovani materiali so iztoènica za naèrtovanje in oblikovanje novih materialov,
njihovih posodobitev ali razširitev. Prilo nosti vidimo zlasti v povezavi z vkljuèitvijo in
uporabo sodobne tehnologije. Pozitivne vplive montessori materialov bi z gotovostjo
lahko potrdili z opazovanji in drugimi merskimi mehanizmi v daljšem èasovnem obdobju.
Rezultati raziskave so pokazali ne le, da uporaba montessori materialov pri pouku nauka o
glasbi pozitivne uèinkuje na razvoj ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbene
188
