Page 195 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 195
Anja Ivec, POMEN MOTIVACIJE V PROJEKTU »DIJAKI KOMPONISTI« ...
Rezultati z interpretacijo
Predstavljeni rezultati se osredotoèajo na podroèje motivacije dijakov za sodelovanje v
projektu »Dijaki komponisti«, njihove notranje in zunanje dejavnike, izvor motivacije ter
njihovo vrednotenje projekta.
Graf 1: Notranji dejavniki motivacije
Graf 1 prikazuje rezultate notranjih dejavnikov, ki vplivajo na sodelovanje dijakov v
projektnem delu. Dijake najbolj spodbuja interes do novih izzivov (94,5 %), kljuèna pa je
tudi te nja po pridobivanju novih znanj, vešèin in izkušenj (94,4 %). Zanimiv je podatek,
da kar 53,7 % dijakov, ki so bili vkljuèeni v projekt, samoiniciativno komponira. Zato smo
izhajali iz predpostavke, da dijaki, ki so e dejavni v komponiranju, gojijo ambicije za
študij teoretskih predmetov in kompozicije. Projekt je namreè primer dobre prakse, ko so
nekateri dijaki, ki so sprva gojili prete no inštrumentalne ambicije, celo spremenili svojo
pot izobra evanja in se usmerili v študij teoretskih predmetov ali kompozicije. Vendar je
raziskava pokazala, da je le 24,1 % takih dijakov, ki so pri vprašanju »ker elim študirati
kompozicijo« odgovorili z oceno 4 ali 5. Kar 63 % dijakov je ocenilo, da se v študij
teoretskih predmetov ali kompozicije ne bodo usmerili. 13 % dijakov je trenutno še
neodloèenih. Iz tega predpostavljamo, da kljub poglobljenemu vkljuèevanju v ustvarjalni
proces nastajanja skladbe ne moremo sklepati, da se bodo dijaki s tem profesionalno
ukvarjali.
195
Rezultati z interpretacijo
Predstavljeni rezultati se osredotoèajo na podroèje motivacije dijakov za sodelovanje v
projektu »Dijaki komponisti«, njihove notranje in zunanje dejavnike, izvor motivacije ter
njihovo vrednotenje projekta.
Graf 1: Notranji dejavniki motivacije
Graf 1 prikazuje rezultate notranjih dejavnikov, ki vplivajo na sodelovanje dijakov v
projektnem delu. Dijake najbolj spodbuja interes do novih izzivov (94,5 %), kljuèna pa je
tudi te nja po pridobivanju novih znanj, vešèin in izkušenj (94,4 %). Zanimiv je podatek,
da kar 53,7 % dijakov, ki so bili vkljuèeni v projekt, samoiniciativno komponira. Zato smo
izhajali iz predpostavke, da dijaki, ki so e dejavni v komponiranju, gojijo ambicije za
študij teoretskih predmetov in kompozicije. Projekt je namreè primer dobre prakse, ko so
nekateri dijaki, ki so sprva gojili prete no inštrumentalne ambicije, celo spremenili svojo
pot izobra evanja in se usmerili v študij teoretskih predmetov ali kompozicije. Vendar je
raziskava pokazala, da je le 24,1 % takih dijakov, ki so pri vprašanju »ker elim študirati
kompozicijo« odgovorili z oceno 4 ali 5. Kar 63 % dijakov je ocenilo, da se v študij
teoretskih predmetov ali kompozicije ne bodo usmerili. 13 % dijakov je trenutno še
neodloèenih. Iz tega predpostavljamo, da kljub poglobljenemu vkljuèevanju v ustvarjalni
proces nastajanja skladbe ne moremo sklepati, da se bodo dijaki s tem profesionalno
ukvarjali.
195
