Page 196 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 196
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Graf 2: Zunanji dejavniki motivacije
Iz rezultatov anket je razvidno, da je najpomembnejši zunanji dejavnik dru enje s
prijatelji. Kar 77,8 % dijakov je motiviranih z doseganjem novih ciljev in z zabavo,
dru enjem z vrstniki ter s sklepanjem novih poznanstev. Velika spodbuda dijakom so tudi
pohvale in pozitivni odzivi okolice. 62,9 % dijakov je pripisalo slednjemu dejavniku
veliko pomembnost. Manjši vpliv imajo odliène ocene, ki jih dijaki dobijo za nagrado za
sodelovanje v projektu pri strokovno-teoretiènih predmetih. 55,6 % dijakov je zavzelo
stališèe, da jim odliène ocene niso vodilo pri sodelovanju v projektu, prav tako jih kar
66,7 % meni, da mo nost solistiènega nastopanja z orkestrom le v manjši meri vpliva na
odloèitev za projektno delo. Se pa 57,4 % udele encev strinja, da je projekt še ena
prilo nost veè za nastopanje, kar je za mlade glasbenike zagotovo dragocena izkušnja.
Rezultati so pokazali, da je lokus kontrole dijakov prete no notranji. Najbolj je izra ena
naravna te nja iskanja in usvajanja novih izzivov, dijaki sledijo osebnim interesom in
urijo sposobnosti (Ryan in Deci, 2000).
Graf 3: Izvor motiviranja
V šoli ima uèitelj pomembno vlogo pri motiviranju dijakov. Uèitelj lahko spodbuja
notranjo motivacijo dijakov tako, da jim vzbuja radovednost in daje obèutek
kompetentnosti na posameznem uènem podroèju. Predpostavljali smo, da imajo mentorji
196
Graf 2: Zunanji dejavniki motivacije
Iz rezultatov anket je razvidno, da je najpomembnejši zunanji dejavnik dru enje s
prijatelji. Kar 77,8 % dijakov je motiviranih z doseganjem novih ciljev in z zabavo,
dru enjem z vrstniki ter s sklepanjem novih poznanstev. Velika spodbuda dijakom so tudi
pohvale in pozitivni odzivi okolice. 62,9 % dijakov je pripisalo slednjemu dejavniku
veliko pomembnost. Manjši vpliv imajo odliène ocene, ki jih dijaki dobijo za nagrado za
sodelovanje v projektu pri strokovno-teoretiènih predmetih. 55,6 % dijakov je zavzelo
stališèe, da jim odliène ocene niso vodilo pri sodelovanju v projektu, prav tako jih kar
66,7 % meni, da mo nost solistiènega nastopanja z orkestrom le v manjši meri vpliva na
odloèitev za projektno delo. Se pa 57,4 % udele encev strinja, da je projekt še ena
prilo nost veè za nastopanje, kar je za mlade glasbenike zagotovo dragocena izkušnja.
Rezultati so pokazali, da je lokus kontrole dijakov prete no notranji. Najbolj je izra ena
naravna te nja iskanja in usvajanja novih izzivov, dijaki sledijo osebnim interesom in
urijo sposobnosti (Ryan in Deci, 2000).
Graf 3: Izvor motiviranja
V šoli ima uèitelj pomembno vlogo pri motiviranju dijakov. Uèitelj lahko spodbuja
notranjo motivacijo dijakov tako, da jim vzbuja radovednost in daje obèutek
kompetentnosti na posameznem uènem podroèju. Predpostavljali smo, da imajo mentorji
196
