Page 185 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 185
Katarina Zadnik, Danaja Koren, MONTESSORI PEDAGOGIKA IN NJENA VLOGA PRI NAUKU ...
Zbiranje in obdelava podatkov
Spremljanje in opazovanje individualnega glasbenega razvoja uèencev je potekalo v
èasovnem intervalu dveh mesecev. V vsakem razredu sta dva mentorja opazovala in
evidentirala motivacijo individualnih uèencev za delo z montessori materiali in razvoj
ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbenega opismenjevanja v povezavi s
predhodno oblikovanimi nalogami posameznih materialov. Podatke smo zbirali v obliki
anekdotskih zapisov, vsak uèenec je bil opazovan od trikrat do petkrat v dvomeseènem
obdobju.
Analiza podatkov
Po zakljuèku opazovanj smo anekdotske zapise analizirali in povzeli sklepne ugotovitve
za posameznega uèenca, nato pa primerjali dobljene sklepne ugotovitve med vsemi uèenci
v istem razredu in ugotavljali, katera so izstopajoèa opa anja v 2., 4. in 5. razredu.
Rezultati in interpretacija
Uèinki uporabe montessori materialov na razvoj ritmiènih in melodiènih
sposobnosti
Proces opazovanj in analiza anekdotskih opisov sta pokazala, da so uèenci v vseh
testiranih razredih pogosteje izbirali materiale na podroèju ritma kot melodije. Na
podroèju sestavljanja ritmiènih vsebin in njihovih izvajanj smo opazili, da uèenci
razumejo razmerja tonskih trajanj v povezavi z izbranimi taktovskimi naèini, vendar pa
smo v uvodni izvedbeni fazi projekta opazili, da pri sestavljanju niso sledili muzikalno
logiènim oblikovanim glasbenim frazam. Njihovo sestavljanje je potekalo na temelju
»matematiènega« razumevanja, kar je prepreèilo ustrezno korektno glasbeno izvedbo ali
pa izvedbe sploh niso bile mogoèe. Pomembno vlogo je pri tem imelo mentorjevo
usmerjanje uèenca k ustvarjanju smiselnih ritmiènih fraz, ki bodo omogoèile njihovo
izvedbo v konèni fazi. Spodbude so postopno preusmerile prvotno »matematièno«
razmišljanje k muzikalno oblikovanim in smiselno zaokro enim ritmiènim frazam. Pri
izvajanju ritmiènih sestavljank smo nato opazili, da veèina uèencev natanèno izvaja
ritmiène vsebine in ohranja enakomeren metrièni utrip. Zaradi kratkih dvotaktnih
ritmiènih fraz smo redkeje zaznali izvajanje z obèutenjem sosledja te kih in lahkih dob. V
primeru spodbud uèencev k ponovitvam teh fraz pa smo slednje pri nekaterih
posameznikih zaznali.
Pri uporabi materialov na melodiènem podroèju – poslušanje in prepoznavanje intervalov
in akordov – smo opazili, da so uèenci v 4. in 5. razredu manjkrat posegli po teh materialih.
To dejstvo ka e, da uèenci zaznavajo naloge slušnega tipa v povezavi s prepoznavanjem
melodiènih elementov kot zahtevno dejavnost. Opazili smo, da so te naloge od njih
zahtevale veèkratno poslušanje primerov (posnetkov v mp3 obliki ali pa so jih zaigrali na
inštrument), da so lahko korektno ugotovili melodiène prvine. V procesu dejavnosti smo
opa ali, da uèenci pevsko niso ponovili slišanih vsebin, zato so bile v tej toèki pomembne
185
Zbiranje in obdelava podatkov
Spremljanje in opazovanje individualnega glasbenega razvoja uèencev je potekalo v
èasovnem intervalu dveh mesecev. V vsakem razredu sta dva mentorja opazovala in
evidentirala motivacijo individualnih uèencev za delo z montessori materiali in razvoj
ritmiènih in melodiènih sposobnosti ter glasbenega opismenjevanja v povezavi s
predhodno oblikovanimi nalogami posameznih materialov. Podatke smo zbirali v obliki
anekdotskih zapisov, vsak uèenec je bil opazovan od trikrat do petkrat v dvomeseènem
obdobju.
Analiza podatkov
Po zakljuèku opazovanj smo anekdotske zapise analizirali in povzeli sklepne ugotovitve
za posameznega uèenca, nato pa primerjali dobljene sklepne ugotovitve med vsemi uèenci
v istem razredu in ugotavljali, katera so izstopajoèa opa anja v 2., 4. in 5. razredu.
Rezultati in interpretacija
Uèinki uporabe montessori materialov na razvoj ritmiènih in melodiènih
sposobnosti
Proces opazovanj in analiza anekdotskih opisov sta pokazala, da so uèenci v vseh
testiranih razredih pogosteje izbirali materiale na podroèju ritma kot melodije. Na
podroèju sestavljanja ritmiènih vsebin in njihovih izvajanj smo opazili, da uèenci
razumejo razmerja tonskih trajanj v povezavi z izbranimi taktovskimi naèini, vendar pa
smo v uvodni izvedbeni fazi projekta opazili, da pri sestavljanju niso sledili muzikalno
logiènim oblikovanim glasbenim frazam. Njihovo sestavljanje je potekalo na temelju
»matematiènega« razumevanja, kar je prepreèilo ustrezno korektno glasbeno izvedbo ali
pa izvedbe sploh niso bile mogoèe. Pomembno vlogo je pri tem imelo mentorjevo
usmerjanje uèenca k ustvarjanju smiselnih ritmiènih fraz, ki bodo omogoèile njihovo
izvedbo v konèni fazi. Spodbude so postopno preusmerile prvotno »matematièno«
razmišljanje k muzikalno oblikovanim in smiselno zaokro enim ritmiènim frazam. Pri
izvajanju ritmiènih sestavljank smo nato opazili, da veèina uèencev natanèno izvaja
ritmiène vsebine in ohranja enakomeren metrièni utrip. Zaradi kratkih dvotaktnih
ritmiènih fraz smo redkeje zaznali izvajanje z obèutenjem sosledja te kih in lahkih dob. V
primeru spodbud uèencev k ponovitvam teh fraz pa smo slednje pri nekaterih
posameznikih zaznali.
Pri uporabi materialov na melodiènem podroèju – poslušanje in prepoznavanje intervalov
in akordov – smo opazili, da so uèenci v 4. in 5. razredu manjkrat posegli po teh materialih.
To dejstvo ka e, da uèenci zaznavajo naloge slušnega tipa v povezavi s prepoznavanjem
melodiènih elementov kot zahtevno dejavnost. Opazili smo, da so te naloge od njih
zahtevale veèkratno poslušanje primerov (posnetkov v mp3 obliki ali pa so jih zaigrali na
inštrument), da so lahko korektno ugotovili melodiène prvine. V procesu dejavnosti smo
opa ali, da uèenci pevsko niso ponovili slišanih vsebin, zato so bile v tej toèki pomembne
185
