Page 186 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 186
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
mentorjeve spodbude v smeri glasnega izvajanja. Kljub spodbudam so uèenci peli zelo
tiho (komaj slišno) ali pa so ohranili petje v sebi, za kar smo menili, da je bilo slednje
povezano z uèenèevimi zadregami pri samostojnem glasnem petju, saj je individualno
petje pri pouku nauka o glasbi redka dejavnost. Enake pojave smo opa ali tudi na
ritmiènem podroèju, saj so uèenci naloge, ki so zahtevale glasno izvajanje ritmiènih
vsebin (Ritmiène posebnosti), izvajali v svojem notranjem slišanju. Sklepamo, da je
izvajanje v sebi spodbudilo razvoj glasbenih predstav v notranjem slišanju.
Pri materialu, ki je zahteval poleg postavitve osnovne oblike trozvoka tudi njegove
obrnitve in njihovo ozvoèevanje s petjem in igranjem na kromatiènih zvonèkih ter zapis
izvajanih elementov v notni zapis, smo opazili, da so uèenci 5. razreda poglobili
razumevanje principa obrnitev trozvokov v povezavi z zapisom, slušno zaznavanje
zaigranih obrnitev pa so povezali s pridobljenimi izkušnjami pri inštrumentalnem pouku.
Èeprav se obrnitve trozvokov obravnavajo po uènem naèrtu v 5. razredu, smo opazili, da
so pogosto po tem materialu posegli tudi uèenci 4. razreda. Analize so pokazale, da so
uèenci zaigrali osnovno obliko trozvoka in njegovi obrnitvi, medtem ko so strategijo
zapisa obrnitev trozvoka usvojili postopno. Ker je naloga zahtevala poleg igre trozvokov
na zvonèke sprva še zapis le-teh z magneti na tablo, nato pa lastnoroèni zapis v notno
èrtovje, so opazovanja pokazala, da so uèenci 4. razreda najveèkrat zapisali obrnitve
trozvokov z magneti na tablo, medtem ko so zadnjo fazo, zapis v notno èrtovje, izpušèali.
Predvidevamo, da so uèenci kljub temu usvojili nova znanja na podroèju glasbenega
opismenjevanja, medtem ko je na avditivni ravni gotovo prišlo do asociativnih priklicev
e usvojenih glasbenih predstav o obrnitvah trozvokov v povezavi z inštrumentalnim
poukom.
Uèinki uporabe montessori materialov na razvoj glasbenih znanj
Analiza anekdotskih zapisov in opazovanj na podroèju uporabe materialov, ki so
spodbujali razvoj glasbenih znanj, ka e na individualni napredek pri vseh uèencih na
podroèju prepoznavanja tonskih višin v glasbenem zapisu, znanja durovih in molovih
lestvic ter njihovega sosledja v kvintnih krogih ter prepoznavanja intervalov in akordov v
notnem zapisu. Na podroèju glasbenega opismenjevanja smo najveèji napredek opazili pri
prepoznavanju tonskih višin v violinskem kljuèu, še zlasti pa v basovskem kljuèu, v 2.
razredu nauka o glasbi. Opazili smo, da prepoznavanje not v tem razredu še vedno poteka
po strategiji branja, kjer si uèenci pomagajo z izhodišènimi toni (npr. c1, c) za ugotavljanje
ostalih višin v smeri navzgor ali navzdol. Napredek na podroèju glasbenega
opismenjevanja v višjih razredih ni bil izrazit, kar je posledica veèletnega izobra evanja.
Opazovanja pri materialu, ki je zahteval sestavljanje kvintnih krogov durovih in molovih
lestvic z višaji in ni aji, so pokazala, da je bil material najenostavnejši za uèence 5.
razreda. Pri tem smo opazili dve strategiji sestavljanja zaporedja lestvic v kvintnih krogih:
1) uèenci so jih sestavljali v koncentriènih krogih, tako da so najprej sestavili krog v
pravilnem zaporedju lestvic, nato pa nad imena lestvic prilo ili lesene delce z nji
ustrezajoèim številom predznakov; 2) uèenci so kvintni krog sestavili po principu iskanja
imena lestvice, skladno z mestom, ki ji pripada v kvintnem krogu, vertikalno polo ili delec
186
mentorjeve spodbude v smeri glasnega izvajanja. Kljub spodbudam so uèenci peli zelo
tiho (komaj slišno) ali pa so ohranili petje v sebi, za kar smo menili, da je bilo slednje
povezano z uèenèevimi zadregami pri samostojnem glasnem petju, saj je individualno
petje pri pouku nauka o glasbi redka dejavnost. Enake pojave smo opa ali tudi na
ritmiènem podroèju, saj so uèenci naloge, ki so zahtevale glasno izvajanje ritmiènih
vsebin (Ritmiène posebnosti), izvajali v svojem notranjem slišanju. Sklepamo, da je
izvajanje v sebi spodbudilo razvoj glasbenih predstav v notranjem slišanju.
Pri materialu, ki je zahteval poleg postavitve osnovne oblike trozvoka tudi njegove
obrnitve in njihovo ozvoèevanje s petjem in igranjem na kromatiènih zvonèkih ter zapis
izvajanih elementov v notni zapis, smo opazili, da so uèenci 5. razreda poglobili
razumevanje principa obrnitev trozvokov v povezavi z zapisom, slušno zaznavanje
zaigranih obrnitev pa so povezali s pridobljenimi izkušnjami pri inštrumentalnem pouku.
Èeprav se obrnitve trozvokov obravnavajo po uènem naèrtu v 5. razredu, smo opazili, da
so pogosto po tem materialu posegli tudi uèenci 4. razreda. Analize so pokazale, da so
uèenci zaigrali osnovno obliko trozvoka in njegovi obrnitvi, medtem ko so strategijo
zapisa obrnitev trozvoka usvojili postopno. Ker je naloga zahtevala poleg igre trozvokov
na zvonèke sprva še zapis le-teh z magneti na tablo, nato pa lastnoroèni zapis v notno
èrtovje, so opazovanja pokazala, da so uèenci 4. razreda najveèkrat zapisali obrnitve
trozvokov z magneti na tablo, medtem ko so zadnjo fazo, zapis v notno èrtovje, izpušèali.
Predvidevamo, da so uèenci kljub temu usvojili nova znanja na podroèju glasbenega
opismenjevanja, medtem ko je na avditivni ravni gotovo prišlo do asociativnih priklicev
e usvojenih glasbenih predstav o obrnitvah trozvokov v povezavi z inštrumentalnim
poukom.
Uèinki uporabe montessori materialov na razvoj glasbenih znanj
Analiza anekdotskih zapisov in opazovanj na podroèju uporabe materialov, ki so
spodbujali razvoj glasbenih znanj, ka e na individualni napredek pri vseh uèencih na
podroèju prepoznavanja tonskih višin v glasbenem zapisu, znanja durovih in molovih
lestvic ter njihovega sosledja v kvintnih krogih ter prepoznavanja intervalov in akordov v
notnem zapisu. Na podroèju glasbenega opismenjevanja smo najveèji napredek opazili pri
prepoznavanju tonskih višin v violinskem kljuèu, še zlasti pa v basovskem kljuèu, v 2.
razredu nauka o glasbi. Opazili smo, da prepoznavanje not v tem razredu še vedno poteka
po strategiji branja, kjer si uèenci pomagajo z izhodišènimi toni (npr. c1, c) za ugotavljanje
ostalih višin v smeri navzgor ali navzdol. Napredek na podroèju glasbenega
opismenjevanja v višjih razredih ni bil izrazit, kar je posledica veèletnega izobra evanja.
Opazovanja pri materialu, ki je zahteval sestavljanje kvintnih krogov durovih in molovih
lestvic z višaji in ni aji, so pokazala, da je bil material najenostavnejši za uèence 5.
razreda. Pri tem smo opazili dve strategiji sestavljanja zaporedja lestvic v kvintnih krogih:
1) uèenci so jih sestavljali v koncentriènih krogih, tako da so najprej sestavili krog v
pravilnem zaporedju lestvic, nato pa nad imena lestvic prilo ili lesene delce z nji
ustrezajoèim številom predznakov; 2) uèenci so kvintni krog sestavili po principu iskanja
imena lestvice, skladno z mestom, ki ji pripada v kvintnem krogu, vertikalno polo ili delec
186
