Page 18 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 18
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
upošteva splošne in glasbenorazvojne znaèilnosti uèencev. Njen model uène ure kot
kompozicije glasbenih dejavnosti ostaja vzor še dandanes, prav tako tudi njen koncept
medpredmetnega povezovanja. Na rezultatih njenega dela so temeljile vse nadaljnje
prenove uènih naèrtov za glasbeni pouk v osnovnem šolstvu ter za predšolske programe,
nauk o glasbi in solfeggio v glasbenih šolah.
Glasbenodidaktièno teorijo, izhajajoèo iz spoznanj in dose kov eksperimentalnega
pouka, je utemeljila v priroènikih za uèitelje kot sestavnih delih didaktiènih kompletov za
glasbeno vzgojo, izdanih za celotno osemletno osnovno šolo (1983–2000). Z didaktiènim
kompletom, ki je vkljuèeval delovni zvezek za uèence, priroènik za uèitelje in zbirko
zvoènih posnetkov (sprva na kasetah in kasneje na zgošèenkah), je postavila standard
uènih gradiv za osnovnošolsko glasbeno vzgojo in bila hkrati zgled drugim predmetnim
podroèjem. Z uvedbo devetletne osnovne šole je didaktiène komplete za glasbeno vzgojo
ponovno posodobila in jih izdala v letih 1999–2004. V priroènikih za uèitelje je razvidno,
da je nekdanjo metodiko glasbene vzgoje nadgradila in jo razvila v didaktiko glasbe.
Ko jo je po koncu eksperimentalnega pouka leta 1971 profesionalna pot vodila na
podroèje višjega in visokošolskega izobra evanja, je svoje znanje posredovala številnim
generacijam bodoèih razrednih uèiteljev in uèiteljev glasbe. Didaktiko glasbe je v
slovenskem okolju povzdignila na znanstveno raven, najprej kot prva doktorandka (1987)
na podroèju glasbene pedagogike, kasneje pa kot so snovalka in izvajalka doktorskega
študija glasbene pedagogike ter mentorica magistrandom in doktorandom.26
Izkušnje in rezultati eksperimentalnega pouka so Bredo Oblak vodili pri snovanju uènih
naèrtov za glasbeno vzgojo najprej v osemletni in kasneje v devetletni osnovni šoli. V
ospredje je vedno postavljala avtentièno uèenje s prepletom glasbenih dejavnosti in
vsebin, doseganjem glasbenih ciljev ob hkratnem vkljuèevanju medpredmetnih povezav,
uporabo novih tehnoloških sredstev in upoštevanjem naèel individualizacije in
diferenciacije. Na rezultatih njenega dela so temeljile vse nadaljnje prenove uènih naèrtov
za glasbeni pouk v osnovnem šolstvu in v glasbenem šolstvu (predšolska glasbena vzgoja,
glasbena pripravnica, nauk o glasbi in solfeggio). Analiza in interpretacija dose kov
eksperimentalnega pouka Brede Oblak ne pomenita le prispevka k razvoju didaktike
glasbe v preteklosti, temveè odpirata didaktiko glasbe tudi v prihodnost.
26 V letih 1995–2016 je pod mentorstvom oz. somentorstvom dr. Brede Oblak znanstveni magistrski študij
zakljuèilo 19 magistrandov (Branka Rotar Pance, 1994; Darinka Škerjanc ager 1995; Barbara Sicherl -
Kafol, 1995; Irmina Rakun, 1996; Rudi Panèur, 1997; Vinko Šorli, 1999; Milka Ajtnik, 1999; Bogdana
Borota, 2002; Nina Venier Zalokar, 2002; Katarina Habe, 2002; Luèka Winker Kuret, 2004; Mojca
Koban Dobnik, 2004; Jasmina Tomšiè, 2006; Manica Habjaniè Gaberšek, 2007; Špelca Kasesnik, 2007;
Franc ugelj, 2008; Vlasta Lokar Lavrenèiè, 2011; Podboršek Marko, 2013; Mateja Prem, 2016) in 9
doktorandov (Mirko Slosar, 1996; Olga Denac; 1998; Franc Kri nar, 1999; Branka Rotar Pance, 1999;
Barbara Sicherl - Kafol, 1999; Katarina Habe, 2006; Barbara Fritz - Smolej, 2007; Bogdana Borota, 2008,
Darinka Novak Jerman, 2016).
18
upošteva splošne in glasbenorazvojne znaèilnosti uèencev. Njen model uène ure kot
kompozicije glasbenih dejavnosti ostaja vzor še dandanes, prav tako tudi njen koncept
medpredmetnega povezovanja. Na rezultatih njenega dela so temeljile vse nadaljnje
prenove uènih naèrtov za glasbeni pouk v osnovnem šolstvu ter za predšolske programe,
nauk o glasbi in solfeggio v glasbenih šolah.
Glasbenodidaktièno teorijo, izhajajoèo iz spoznanj in dose kov eksperimentalnega
pouka, je utemeljila v priroènikih za uèitelje kot sestavnih delih didaktiènih kompletov za
glasbeno vzgojo, izdanih za celotno osemletno osnovno šolo (1983–2000). Z didaktiènim
kompletom, ki je vkljuèeval delovni zvezek za uèence, priroènik za uèitelje in zbirko
zvoènih posnetkov (sprva na kasetah in kasneje na zgošèenkah), je postavila standard
uènih gradiv za osnovnošolsko glasbeno vzgojo in bila hkrati zgled drugim predmetnim
podroèjem. Z uvedbo devetletne osnovne šole je didaktiène komplete za glasbeno vzgojo
ponovno posodobila in jih izdala v letih 1999–2004. V priroènikih za uèitelje je razvidno,
da je nekdanjo metodiko glasbene vzgoje nadgradila in jo razvila v didaktiko glasbe.
Ko jo je po koncu eksperimentalnega pouka leta 1971 profesionalna pot vodila na
podroèje višjega in visokošolskega izobra evanja, je svoje znanje posredovala številnim
generacijam bodoèih razrednih uèiteljev in uèiteljev glasbe. Didaktiko glasbe je v
slovenskem okolju povzdignila na znanstveno raven, najprej kot prva doktorandka (1987)
na podroèju glasbene pedagogike, kasneje pa kot so snovalka in izvajalka doktorskega
študija glasbene pedagogike ter mentorica magistrandom in doktorandom.26
Izkušnje in rezultati eksperimentalnega pouka so Bredo Oblak vodili pri snovanju uènih
naèrtov za glasbeno vzgojo najprej v osemletni in kasneje v devetletni osnovni šoli. V
ospredje je vedno postavljala avtentièno uèenje s prepletom glasbenih dejavnosti in
vsebin, doseganjem glasbenih ciljev ob hkratnem vkljuèevanju medpredmetnih povezav,
uporabo novih tehnoloških sredstev in upoštevanjem naèel individualizacije in
diferenciacije. Na rezultatih njenega dela so temeljile vse nadaljnje prenove uènih naèrtov
za glasbeni pouk v osnovnem šolstvu in v glasbenem šolstvu (predšolska glasbena vzgoja,
glasbena pripravnica, nauk o glasbi in solfeggio). Analiza in interpretacija dose kov
eksperimentalnega pouka Brede Oblak ne pomenita le prispevka k razvoju didaktike
glasbe v preteklosti, temveè odpirata didaktiko glasbe tudi v prihodnost.
26 V letih 1995–2016 je pod mentorstvom oz. somentorstvom dr. Brede Oblak znanstveni magistrski študij
zakljuèilo 19 magistrandov (Branka Rotar Pance, 1994; Darinka Škerjanc ager 1995; Barbara Sicherl -
Kafol, 1995; Irmina Rakun, 1996; Rudi Panèur, 1997; Vinko Šorli, 1999; Milka Ajtnik, 1999; Bogdana
Borota, 2002; Nina Venier Zalokar, 2002; Katarina Habe, 2002; Luèka Winker Kuret, 2004; Mojca
Koban Dobnik, 2004; Jasmina Tomšiè, 2006; Manica Habjaniè Gaberšek, 2007; Špelca Kasesnik, 2007;
Franc ugelj, 2008; Vlasta Lokar Lavrenèiè, 2011; Podboršek Marko, 2013; Mateja Prem, 2016) in 9
doktorandov (Mirko Slosar, 1996; Olga Denac; 1998; Franc Kri nar, 1999; Branka Rotar Pance, 1999;
Barbara Sicherl - Kafol, 1999; Katarina Habe, 2006; Barbara Fritz - Smolej, 2007; Bogdana Borota, 2008,
Darinka Novak Jerman, 2016).
18
