Page 16 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 16
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Marlenka Stupica, izdala MK) ter literatura o gramofonski plošèi v 2. in 4.
številki PIONIRJA 1967/68.« (Turel, 1968, str. 26)24
V osebnem arhivu Brede Oblak je v okviru sklopa sedmih nedatiranih tedenskih uèno
vzgojnih enot ohranjen tipkopis enote, v kateri je bil vzgojni smoter Poslušanje glasbe.
Uèenci so spoznali poèasno, ne no uspavanko in hitro, veselo pesmico ter usvojili pojme
zbor, gramofonska plošèa, povedati pesem in peti pesem. Poslušali so dve skladbi s prej
omenjene plošèe Uspavanke in nagajivke: Tašèica, mavèica in Tomdidli daja.
V Priroèniku za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji osnovne šole pa je predvajanje glasbe z
gramofonske plošèe predstavljeno v primeru uène ure za 2. razred. Tedenska
uèno-vzgojna enota se zaène s poslušanjem skladbe Sinding: Pomladno uborenje. Sledi
vodeni pogovor uèitelja z uèenci, v katerem uèitelj pomaga uèencem uganiti vsebino in
doloèiti naslov skladbe. Po pogovoru uèenci skladbo še enkrat poslušajo in skušajo slediti
njeni vsebini.25 V skladu s poveèano produkcijo gramofonskih plošè, ki jih je izdala
Mladinska knjiga, sklepamo, da jih je Breda Oblak èedalje bolj vkljuèevala v uène ure tudi
v vseh višjih razredih, v katerih je potekal eksperimentalni pouk glasbene vzgoje.
Zakljuèek eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje
Poteka eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v višjih razredih osnovne šole dostopna
literatura in viri ne opisujejo. O njegovi celotni zelo uspešni realizaciji prièa podeljena
nagrada Temeljne izobra evalne skupnosti RS, ki jo je Breda Oblak prejela leta 1971 ob
izteku osemletnega projekta. To je bilo najvišje priznanje na podroèju izobra evanja,
Oblakovi pa je bila podeljena na podlagi predloga, ki so ga s spremno dokumentacijo
podali uèitelji in ravnatelji šol. Ohranjeni sta dve poroèili razrednih uèiteljic, v katerih
razredih je Breda Oblak izvajala eksperimentalni pouk glasbene vzgoje.
Tatjana Kristanova, uèiteljica 3. razreda OŠ Pre ihov Voranc, je v nedatiranem poroèilu
zapisala:
»Tov. Breda Oblak je pouèevala glasbeni pouk v šolskem letu 1963/64 in 1964/65 v
1. in 2. razredu na tukajšnji šoli – os. šola Pre ihovega Voranca, pri tov. Dani
Hafner in Fridi Zomer. Obe tovarišici sta e upokojeni. Jaz sem pouk spremljala
na vseh nastopih tov. Oblakove. Takrat sem pouèevala 2. raz., na isti šoli, in so me
zanimale nove metode glasbenega pouka, kajti med vojno nisem na uèiteljišèu
24 Mirjana Turel je v prispevku predstavila še uèno uro Brede Bidovec v 4. razredu OŠ Majde Vrhovnik, v
kateri so uèenci spoznavali glasbene inštrumente z glasbeno pravljico Peter in volk Sergeja Prokofjeva;
uèno uro, ki jo je izvedla Tatjana Po ar v 7. razredu na OŠ Oskarja Kovaèièa v Ljubljani in se je
navezovala na uporabo gramofonske plošèe Èudoviti svet glasbil; ter uèno uro v 7. razredu na OŠ
Pre ihovega Voranca v Ljubljani v izvedbi uèitelja Martina gajnarja. Ob tem citira vtise Ivana Bizjaka,
zastopnika Mladinske knjige, ki je prisostvoval vzornim nastopom na dveh šolah. Zapisal jih je v èlanku
Zgleden šolski pouk ob gramofonskih plošèah, objavljenem v prilogi Mladinske knjige v Delu in v
Prosvetnem delavcu 31. januarja 1968. »‘Uèni uri sta bili primera zglednega pouka z uporabo
gramofonskih plošè, ki zadnja leta hitro utira pot na razredni in predmetni stopnji osnovne šole. Metoda
dela zavoda za prosvetno pedagoško slu bo Ljubljana in sodelovanje z Mladinsko knjigo, v tem primeru z
njenim oddelkom za izdelovanje gramofonskih plošè, bodo gotovo ele lepe uspehe v uèni praksi, ki je bila
pred kratkim prav pri glasbenem pouku komaj senca tega, kar smo videli na osnovnih šolah Oskar
Kovaèiè in Majda Vrhovnik v Ljubljani.’« (Turel, 1968, str. 26)
25 Prim. Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 49.
16
Marlenka Stupica, izdala MK) ter literatura o gramofonski plošèi v 2. in 4.
številki PIONIRJA 1967/68.« (Turel, 1968, str. 26)24
V osebnem arhivu Brede Oblak je v okviru sklopa sedmih nedatiranih tedenskih uèno
vzgojnih enot ohranjen tipkopis enote, v kateri je bil vzgojni smoter Poslušanje glasbe.
Uèenci so spoznali poèasno, ne no uspavanko in hitro, veselo pesmico ter usvojili pojme
zbor, gramofonska plošèa, povedati pesem in peti pesem. Poslušali so dve skladbi s prej
omenjene plošèe Uspavanke in nagajivke: Tašèica, mavèica in Tomdidli daja.
V Priroèniku za glasbeno vzgojo na ni ji stopnji osnovne šole pa je predvajanje glasbe z
gramofonske plošèe predstavljeno v primeru uène ure za 2. razred. Tedenska
uèno-vzgojna enota se zaène s poslušanjem skladbe Sinding: Pomladno uborenje. Sledi
vodeni pogovor uèitelja z uèenci, v katerem uèitelj pomaga uèencem uganiti vsebino in
doloèiti naslov skladbe. Po pogovoru uèenci skladbo še enkrat poslušajo in skušajo slediti
njeni vsebini.25 V skladu s poveèano produkcijo gramofonskih plošè, ki jih je izdala
Mladinska knjiga, sklepamo, da jih je Breda Oblak èedalje bolj vkljuèevala v uène ure tudi
v vseh višjih razredih, v katerih je potekal eksperimentalni pouk glasbene vzgoje.
Zakljuèek eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje
Poteka eksperimentalnega pouka glasbene vzgoje v višjih razredih osnovne šole dostopna
literatura in viri ne opisujejo. O njegovi celotni zelo uspešni realizaciji prièa podeljena
nagrada Temeljne izobra evalne skupnosti RS, ki jo je Breda Oblak prejela leta 1971 ob
izteku osemletnega projekta. To je bilo najvišje priznanje na podroèju izobra evanja,
Oblakovi pa je bila podeljena na podlagi predloga, ki so ga s spremno dokumentacijo
podali uèitelji in ravnatelji šol. Ohranjeni sta dve poroèili razrednih uèiteljic, v katerih
razredih je Breda Oblak izvajala eksperimentalni pouk glasbene vzgoje.
Tatjana Kristanova, uèiteljica 3. razreda OŠ Pre ihov Voranc, je v nedatiranem poroèilu
zapisala:
»Tov. Breda Oblak je pouèevala glasbeni pouk v šolskem letu 1963/64 in 1964/65 v
1. in 2. razredu na tukajšnji šoli – os. šola Pre ihovega Voranca, pri tov. Dani
Hafner in Fridi Zomer. Obe tovarišici sta e upokojeni. Jaz sem pouk spremljala
na vseh nastopih tov. Oblakove. Takrat sem pouèevala 2. raz., na isti šoli, in so me
zanimale nove metode glasbenega pouka, kajti med vojno nisem na uèiteljišèu
24 Mirjana Turel je v prispevku predstavila še uèno uro Brede Bidovec v 4. razredu OŠ Majde Vrhovnik, v
kateri so uèenci spoznavali glasbene inštrumente z glasbeno pravljico Peter in volk Sergeja Prokofjeva;
uèno uro, ki jo je izvedla Tatjana Po ar v 7. razredu na OŠ Oskarja Kovaèièa v Ljubljani in se je
navezovala na uporabo gramofonske plošèe Èudoviti svet glasbil; ter uèno uro v 7. razredu na OŠ
Pre ihovega Voranca v Ljubljani v izvedbi uèitelja Martina gajnarja. Ob tem citira vtise Ivana Bizjaka,
zastopnika Mladinske knjige, ki je prisostvoval vzornim nastopom na dveh šolah. Zapisal jih je v èlanku
Zgleden šolski pouk ob gramofonskih plošèah, objavljenem v prilogi Mladinske knjige v Delu in v
Prosvetnem delavcu 31. januarja 1968. »‘Uèni uri sta bili primera zglednega pouka z uporabo
gramofonskih plošè, ki zadnja leta hitro utira pot na razredni in predmetni stopnji osnovne šole. Metoda
dela zavoda za prosvetno pedagoško slu bo Ljubljana in sodelovanje z Mladinsko knjigo, v tem primeru z
njenim oddelkom za izdelovanje gramofonskih plošè, bodo gotovo ele lepe uspehe v uèni praksi, ki je bila
pred kratkim prav pri glasbenem pouku komaj senca tega, kar smo videli na osnovnih šolah Oskar
Kovaèiè in Majda Vrhovnik v Ljubljani.’« (Turel, 1968, str. 26)
25 Prim. Bidovec - Oblak, Bole, 1968, str. 49.
16
