Page 17 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 13, zvezek 27 / Year 13, Issue 27, 2017
P. 17
nka Rotar Pance, AKTIVNO UÈENJE GLASBE IN ZASNOVA SODOBNE DIDAKTIKE GLASBE ...
dobila nièesar. Z zanimanjem sem sledila pouku in priznati moram, da so mi
nastopi, ki jih je imela tov. Oblakova, še danes temelj in vir mojega pouèevanja, ne
le v 2. ampak tudi v 3. razredu. Opravila je veliko in nadvse koristno delo.«
(Rokopis. Osebni arhiv Brede Oblak)
Uèiteljica Maca Kalinova je 12. januarja 1971 podala naslednje poroèilo:
»Profesorica Breda Oblakova je uèila v dveh mojih èetrtih razredih skozi vse leto,
v enem tretjem pa šele koncem šolskega leta. Uèenci so se je vsakiè sproti prisrèno
razveselili in bili ob uri sreèni.
Vsaka ura je bila pripravljena do poslednje podrobnosti, nikoli ni èesa
zmanjkovalo, niti ostajalo.
Tako so bili uèenci ves èas pozorni, izredno delavni in zato seveda disciplinirani.
Bili so na kakršenkoli naèin vedno zaposleni.
Uèili so se radi, ker so bile ure metodièno dovršeno pripravljene in zato veèini snov
vedno razumljiva.
Nauèili so se toliko, da je èlovek vèasih osupnil, kako more otrok v tej starosti
toliko razumeti in se nauèiti o glasbi.
Maca Kalinova, takratna razrednièarka«
(Tipkopis. Osebni arhiv Brede Oblak)
Zainteresiranost uèencev in njihovo aktivno sodelovanje pri pouku je dajalo potrditev in
spodbudo za nadaljnje delo tudi Bredi Oblak: »V osemletnem obdobju, ki sem ga
intenzivno pre ivljala v eksperimentalnih razredih, sem obèutila veliko zadovoljstvo.
Veselila sem se vsakokratnih sreèanj in velikih uènih dose kov, ki so izstopali v razvitih
glasbenih sposobnostih, interesih in ustvarjalnosti uèencev.« (Oblak, 2008, str. 53)
Osemletni projekt - eksperimentalni pouk glasbene vzgoje - je bil voden kot akcijska
raziskava. V skladu s takratnimi znanji še ni bil ustrezno znanstveno metodološko voden
in evalviran. »Uèni dose ki so tako ostali na ravni posameznih izdelkov uèencev, pisnih
izjav in prièevanj, ki so se nanašala na visoko oceno razvitosti glasbenih sposobnosti,
izvajalske senzibilnosti, delovne discipline, zbranosti, usmerjenosti v ustvarjalnost,
socializiranosti, uène uspešnosti. /…/ Dose ki eksperimentalnega projekta so pustili sledi
v nadaljnjem razvoju slovenske glasbenopedagoške prakse in teorije, s tem, da so se v
naslednjih desetletjih specifièno nadgrajevali v razliènih smereh.« (Oblak, 2016, str. 19)
Sklep
Longitudinalni eksperimentalni pouk Brede Oblak je unikum v slovenski glasbeni
pedagogiki ne le v vsebinskem in organizacijsko-izvedbenem pogledu, temveè zaradi
izjemnega daljnose nega vpliva njegovih rezultatov na razvoj glasbenodidaktiène prakse,
teorije in znanosti. Na prvem mestu navedena praksa ni nakljuèna in izra a avtorièin
izhodišèni pristop aktivnega glasbenega uèenja prek avtentiènih nalog pri izvajanju,
ustvarjanju, poslušanju in izkustvenem usvajanju znanj na razliènih podroèjih glasbenega
jezika. Breda Oblak je praktiène rezultate najprej povezala z metodiko glasbenega pouka,
to pa je nadalje preobrazila in nadgradila v sodobno glasbenodidaktièno teorijo, ki
17
dobila nièesar. Z zanimanjem sem sledila pouku in priznati moram, da so mi
nastopi, ki jih je imela tov. Oblakova, še danes temelj in vir mojega pouèevanja, ne
le v 2. ampak tudi v 3. razredu. Opravila je veliko in nadvse koristno delo.«
(Rokopis. Osebni arhiv Brede Oblak)
Uèiteljica Maca Kalinova je 12. januarja 1971 podala naslednje poroèilo:
»Profesorica Breda Oblakova je uèila v dveh mojih èetrtih razredih skozi vse leto,
v enem tretjem pa šele koncem šolskega leta. Uèenci so se je vsakiè sproti prisrèno
razveselili in bili ob uri sreèni.
Vsaka ura je bila pripravljena do poslednje podrobnosti, nikoli ni èesa
zmanjkovalo, niti ostajalo.
Tako so bili uèenci ves èas pozorni, izredno delavni in zato seveda disciplinirani.
Bili so na kakršenkoli naèin vedno zaposleni.
Uèili so se radi, ker so bile ure metodièno dovršeno pripravljene in zato veèini snov
vedno razumljiva.
Nauèili so se toliko, da je èlovek vèasih osupnil, kako more otrok v tej starosti
toliko razumeti in se nauèiti o glasbi.
Maca Kalinova, takratna razrednièarka«
(Tipkopis. Osebni arhiv Brede Oblak)
Zainteresiranost uèencev in njihovo aktivno sodelovanje pri pouku je dajalo potrditev in
spodbudo za nadaljnje delo tudi Bredi Oblak: »V osemletnem obdobju, ki sem ga
intenzivno pre ivljala v eksperimentalnih razredih, sem obèutila veliko zadovoljstvo.
Veselila sem se vsakokratnih sreèanj in velikih uènih dose kov, ki so izstopali v razvitih
glasbenih sposobnostih, interesih in ustvarjalnosti uèencev.« (Oblak, 2008, str. 53)
Osemletni projekt - eksperimentalni pouk glasbene vzgoje - je bil voden kot akcijska
raziskava. V skladu s takratnimi znanji še ni bil ustrezno znanstveno metodološko voden
in evalviran. »Uèni dose ki so tako ostali na ravni posameznih izdelkov uèencev, pisnih
izjav in prièevanj, ki so se nanašala na visoko oceno razvitosti glasbenih sposobnosti,
izvajalske senzibilnosti, delovne discipline, zbranosti, usmerjenosti v ustvarjalnost,
socializiranosti, uène uspešnosti. /…/ Dose ki eksperimentalnega projekta so pustili sledi
v nadaljnjem razvoju slovenske glasbenopedagoške prakse in teorije, s tem, da so se v
naslednjih desetletjih specifièno nadgrajevali v razliènih smereh.« (Oblak, 2016, str. 19)
Sklep
Longitudinalni eksperimentalni pouk Brede Oblak je unikum v slovenski glasbeni
pedagogiki ne le v vsebinskem in organizacijsko-izvedbenem pogledu, temveè zaradi
izjemnega daljnose nega vpliva njegovih rezultatov na razvoj glasbenodidaktiène prakse,
teorije in znanosti. Na prvem mestu navedena praksa ni nakljuèna in izra a avtorièin
izhodišèni pristop aktivnega glasbenega uèenja prek avtentiènih nalog pri izvajanju,
ustvarjanju, poslušanju in izkustvenem usvajanju znanj na razliènih podroèjih glasbenega
jezika. Breda Oblak je praktiène rezultate najprej povezala z metodiko glasbenega pouka,
to pa je nadalje preobrazila in nadgradila v sodobno glasbenodidaktièno teorijo, ki
17
