Page 154 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 154
O VREMŠAK (1930–2004)
e pogled na inštrumentalno zasedbo teh treh del je razodevajoè glede na tisto, kar
nam poka ejo izsledki podrobnejših analitiènih pregledov. Dramatièna uvertura (1977)25
še uporabi orkestralno zasedbo a 3, kot smo jo sreèali v tretjem stavku prve simfonije in pri
drugi simfoniji, toda v naslednjih dveh delih, ki ju je ustvaril slabo desetletje kasneje, t. j.
Scherzo za simfonièni orkester (1985)26 in pa Adagio za veliki orkester (1987),27 Vremšak
strne glasbene misli v inštrumentalni obseg zasedbe a 2, kar bo takoj nato uporabil tudi v
svoji III. Simfoniji, kot smo malo prej ugotovili.
Dramatièna uvertura28 je ohranjena le v rokopisu s èrnilom. Skromen skladateljev
podatek »komp. 1977« na zaèetku naka e letnico nastanka. V partituro so vneseni tudi
dirigentovi zaznamki z debelim sivim in rdeèim svinènikom, ki so nastali ob izvedbi/ah.
Oblikovno je skladba kompleksno zastavljena. Na prvi pogled ka e, da gre za delo
poudarjeno rapsodiène narave. Takšno podobo nakazujejo e oznake za tempo v
posameznih odsekih; v dveh kljuènih odsekih vsebujejo tudi metronomsko oznako, s
katero je skladatelj natanèno doloèil eleni metrièni utrip. S tega vidika je oblikovna
podoba naslednja: Largo ([1/4]=52–54) – Allegro con brio ([1/4]=154) – Meno mosso,
sostenuto –Allegro – Largo – Allegro con brio – Largo – Allegro con brio – Largo – molto
sostenuto. Podobnosti med to enostavèno skladbo in med strukturo stavkov prve in druge
simfonije se nam vsiljujejo same po sebi. Vendar lahko ob malo bolj pozorni analizi
izlušèimo kljuène misli, ki so nosilci notranje zgradbe, in doloèeno hierarhijo med njimi,
tematsko soodvisnost ipd. Tudi razmerja odsekov so dobro uravnote ena. Èe sedaj oznake
posameznih odsekov postavimo v stolpec, jih opremimo s števili taktov in jih tematsko
opredelimo, nam celotna zgradba poka e popolnoma drugaèen oblikovni obraz.
Largo ([1/4]=52–54); t. 1–34: uvodni odsek, nosilec dramatiènega sporoèila.
Allegro con brio ([1/4]=154); t. 35–112,1: prva (t. 35) in druga (t. 52) tema.
Meno mosso, sostenuto; – molto espressivo;29 t. 112–273: izpeljava.
Allegro;30 t. 142sl.
Largo;31 t. 156sl.
Allegro con brio; t. 161sl., variiran citat 1. teme basu.
Largo; t. 174–291: reprizni odsek, do konca (t. 388).
Allegro con brio; t. 292–352.
Largo – molto sostenuto; t. 353–388, konec.
Dramatièna uvertura, èe jo podrobneje pregledamo v njenih tematskih spletih, nam v
globljih plasteh poka e veè oblikovnih podobnosti s tremi simfonijami. Uvodni odsek
(Largo) tudi tu vsebuje zametke celotne skladbe, ki jih bosta podrobneje razkrili
ekspozicija in izpeljava, kjer bodo posamezne teme èrpale iz tega izvora glasbenih idej.
Kljub temu pa ta uvodni odsek Dramatiène uverture ostaja glavni nosilec dramatiènosti,
to pomeni notranjega vzdušja in sporoèila celotne skladbe. Tudi zato se dosledno oglaša v
25 Zasedba orkestra à 3: 2+ott.2+cing.2+clb.2+cfag–4.3.3+tba–timp.batt.–archi.
26 Zasedba orkestra à 2: 2+ott.2.2.2–4.2.3–timp.3perc–archi. Katalog edicij DSS 2005/06 navaja napaèno.
27 Zasedba orkestra à 2: 2.2.2.2-4.2.3.–timp–archi.
28 Delo ni v katalogu DSS, èeprav bi ga lahko enako kot ostale anastatièno reproducirali.
29 Zaèetek izpeljave zaène sve a tema, ki jo zaigra basklarinet »solo – molto espressivo«.
30 Zaznamek je popravek s svinènikom, dopisano kasneje, ob izvedbi.
31 Obsega samo 5 taktov, ima vlogo povzetka uvodnega odseka, ki uvede tematski citat.
154
e pogled na inštrumentalno zasedbo teh treh del je razodevajoè glede na tisto, kar
nam poka ejo izsledki podrobnejših analitiènih pregledov. Dramatièna uvertura (1977)25
še uporabi orkestralno zasedbo a 3, kot smo jo sreèali v tretjem stavku prve simfonije in pri
drugi simfoniji, toda v naslednjih dveh delih, ki ju je ustvaril slabo desetletje kasneje, t. j.
Scherzo za simfonièni orkester (1985)26 in pa Adagio za veliki orkester (1987),27 Vremšak
strne glasbene misli v inštrumentalni obseg zasedbe a 2, kar bo takoj nato uporabil tudi v
svoji III. Simfoniji, kot smo malo prej ugotovili.
Dramatièna uvertura28 je ohranjena le v rokopisu s èrnilom. Skromen skladateljev
podatek »komp. 1977« na zaèetku naka e letnico nastanka. V partituro so vneseni tudi
dirigentovi zaznamki z debelim sivim in rdeèim svinènikom, ki so nastali ob izvedbi/ah.
Oblikovno je skladba kompleksno zastavljena. Na prvi pogled ka e, da gre za delo
poudarjeno rapsodiène narave. Takšno podobo nakazujejo e oznake za tempo v
posameznih odsekih; v dveh kljuènih odsekih vsebujejo tudi metronomsko oznako, s
katero je skladatelj natanèno doloèil eleni metrièni utrip. S tega vidika je oblikovna
podoba naslednja: Largo ([1/4]=52–54) – Allegro con brio ([1/4]=154) – Meno mosso,
sostenuto –Allegro – Largo – Allegro con brio – Largo – Allegro con brio – Largo – molto
sostenuto. Podobnosti med to enostavèno skladbo in med strukturo stavkov prve in druge
simfonije se nam vsiljujejo same po sebi. Vendar lahko ob malo bolj pozorni analizi
izlušèimo kljuène misli, ki so nosilci notranje zgradbe, in doloèeno hierarhijo med njimi,
tematsko soodvisnost ipd. Tudi razmerja odsekov so dobro uravnote ena. Èe sedaj oznake
posameznih odsekov postavimo v stolpec, jih opremimo s števili taktov in jih tematsko
opredelimo, nam celotna zgradba poka e popolnoma drugaèen oblikovni obraz.
Largo ([1/4]=52–54); t. 1–34: uvodni odsek, nosilec dramatiènega sporoèila.
Allegro con brio ([1/4]=154); t. 35–112,1: prva (t. 35) in druga (t. 52) tema.
Meno mosso, sostenuto; – molto espressivo;29 t. 112–273: izpeljava.
Allegro;30 t. 142sl.
Largo;31 t. 156sl.
Allegro con brio; t. 161sl., variiran citat 1. teme basu.
Largo; t. 174–291: reprizni odsek, do konca (t. 388).
Allegro con brio; t. 292–352.
Largo – molto sostenuto; t. 353–388, konec.
Dramatièna uvertura, èe jo podrobneje pregledamo v njenih tematskih spletih, nam v
globljih plasteh poka e veè oblikovnih podobnosti s tremi simfonijami. Uvodni odsek
(Largo) tudi tu vsebuje zametke celotne skladbe, ki jih bosta podrobneje razkrili
ekspozicija in izpeljava, kjer bodo posamezne teme èrpale iz tega izvora glasbenih idej.
Kljub temu pa ta uvodni odsek Dramatiène uverture ostaja glavni nosilec dramatiènosti,
to pomeni notranjega vzdušja in sporoèila celotne skladbe. Tudi zato se dosledno oglaša v
25 Zasedba orkestra à 3: 2+ott.2+cing.2+clb.2+cfag–4.3.3+tba–timp.batt.–archi.
26 Zasedba orkestra à 2: 2+ott.2.2.2–4.2.3–timp.3perc–archi. Katalog edicij DSS 2005/06 navaja napaèno.
27 Zasedba orkestra à 2: 2.2.2.2-4.2.3.–timp–archi.
28 Delo ni v katalogu DSS, èeprav bi ga lahko enako kot ostale anastatièno reproducirali.
29 Zaèetek izpeljave zaène sve a tema, ki jo zaigra basklarinet »solo – molto espressivo«.
30 Zaznamek je popravek s svinènikom, dopisano kasneje, ob izvedbi.
31 Obsega samo 5 taktov, ima vlogo povzetka uvodnega odseka, ki uvede tematski citat.
154
