Page 152 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 152
O VREMŠAK (1930–2004)
e be na primerjava s prejšnjima simfonijama naka e, da se je prejšnja rapsodièna
razvejanost stavkov umirila in prepustila prostor enovitejšim, skrajno skopo zastavljenim
tempom. Allegro con brio v prvem in v tretjem stavku obakrat nastopi šele v codi, v
zakljuènih dvajsetih taktih (t. 319–340 v prvem in t. 284–309 v tretjem stavku), in to z
namenom, da ustvari ‘stretto’ gradacijski uèinek. Zanimivo je, da obakrat uporabi citat
prve uvodne teme (prim. notni primer 3) v blago variirani obliki. Enako vlogo ima tudi Più
mosso (t. 339–359) na koncu èetrtega stavka, ki je samo še stopnjevano nadaljevanje
pravkar omenjenega zakljuènega Allegro con brio v tretjem stavku. Èe izvzamemo še
oznako tranquillo (t. 105sl.) v sredini tretjega stavka, ki spominja na drugo temo prvega
stavka in ima na tem mestu podobno sporoèilno vlogo, se nam celotna podoba tempov
Vremšakove tretje simfonije moèno poenostavi oz. do skrajnosti zgosti. Pred nami so tako
naenkrat le I. Allegro moderato, II. Adagietto molto cantabile, III. Allegro vivace in IV.
Allegro con brio, skratka podoba tempov, kot jo sreèamo pri dunajskih klasikih, pri
Beethovnu ali Mozartu.
Skladno s podobo, ki so nam jo pokazali tempi stavkov, se pri tej Vremšakovi
simfoniji ka e njegova te nja po enoviti idejni zasnovi celotne simfonije. Takšne namene
smo zaznavali e v obeh prejšnjih. V poudarjeni obliki pa se izoblikuje šele v tej simfoniji.
Notni primer 3 v prilogi je zasnovan namenoma tako, da nam omenjani Vremšakov
kompozicijski pristop do izbire tematskega gradiva prika e v paradigmatski podobi.
Podobno kot v prvi in drugi simfoniji Vremšak tudi tokrat postavi osnovno glasbeno
zamisel na zaèetek, kot uvodni odsek, ki bo šele pripravil nastop prve teme. V obeh
prejšnjih simfonijah je uvodna tema povzemala poleg glavne teme še kakšno dodatno
misel, ki bo kasneje spregovorila v tem ali onem odseku. V tretji simfoniji pa je uvodni
odsek (t. 1–27), ki bo glavni tematski nosilec celotne skladbe – glasbena ideja v enem
samem kosu, ki se skoraj brez predaha razprostre v razponu treh oktav; v njej kakršnihkoli
vidnih tematskih ‘šivov’ ni mogoèe zaznati. To isto temo bo Vremšak takoj uporabil v
malce bolj jedrnati obliki kot prvo temo prvega stavka (t. 30sl.), ki jo bomo – razen v
prvem stavku, razumljivo – sreèevali še v tretjem (t. 284sl.), predvsem pa kot prvo-glavno
temo v èetrtem rondojevsko zastavljenem stavku. V èetrtem stavku ta tema zopet nastopi
kot glavna, nosilna tema; èeprav je v metrièno malo spremenjeni podobi, njena harmonska
in sporoèilna podoba ostaja enaka. e pogled na citate teme (prim. notni primer 3, 4.
stavek) poka e skladateljev naèrt, da tej temi dodeli posebno prevladujoèe mesto v celotni
simfoniji.24
Kljub še vedno moèni prisotnosti disonantnosti, ki jo Vremšak ohranja tudi v tretji
simfoniji na e uvodoma opisan naèin, so tonalni centri tokrat morda še za spoznanje
jasneje razvidni kot pri drugi simfoniji. Prvi in zadnji stavek sta zgrajena na tonalni osi
f-mola, osrednja dva pa na tonalni osi D-ja z veliko terco; torej zopet v maloterènem oz.
paralelnem tonalnem sorodstvu. Takšna zasnova je sad naèrtnega premisleka. Prav tako v
izpeljavah in v celotnem èetrtem rondojevskem stavku rad uporablja jasne modulantno
zastavljene centre znotraj celih tematskih epizod.
Tretjo simfonijo lahko oznaèimo kot zrel izraz Vremšakovega simfoniènega sloga.
Dramatièni zapleti in razpleti se pribli ajo klasiènim idealom, èeprav ostaja v
24 V t. 1sl. je prva glavna tema. Njej sledijo citati v bolj ali manj variirani obliki še v t. 18sl., 78sl., 116sl.,
140sl.; 199sl. (d-mol), 232sl. (f-mol), 249sl. (b-mol), 255sl. (a-mol), 280sl. (augm.).
152
e be na primerjava s prejšnjima simfonijama naka e, da se je prejšnja rapsodièna
razvejanost stavkov umirila in prepustila prostor enovitejšim, skrajno skopo zastavljenim
tempom. Allegro con brio v prvem in v tretjem stavku obakrat nastopi šele v codi, v
zakljuènih dvajsetih taktih (t. 319–340 v prvem in t. 284–309 v tretjem stavku), in to z
namenom, da ustvari ‘stretto’ gradacijski uèinek. Zanimivo je, da obakrat uporabi citat
prve uvodne teme (prim. notni primer 3) v blago variirani obliki. Enako vlogo ima tudi Più
mosso (t. 339–359) na koncu èetrtega stavka, ki je samo še stopnjevano nadaljevanje
pravkar omenjenega zakljuènega Allegro con brio v tretjem stavku. Èe izvzamemo še
oznako tranquillo (t. 105sl.) v sredini tretjega stavka, ki spominja na drugo temo prvega
stavka in ima na tem mestu podobno sporoèilno vlogo, se nam celotna podoba tempov
Vremšakove tretje simfonije moèno poenostavi oz. do skrajnosti zgosti. Pred nami so tako
naenkrat le I. Allegro moderato, II. Adagietto molto cantabile, III. Allegro vivace in IV.
Allegro con brio, skratka podoba tempov, kot jo sreèamo pri dunajskih klasikih, pri
Beethovnu ali Mozartu.
Skladno s podobo, ki so nam jo pokazali tempi stavkov, se pri tej Vremšakovi
simfoniji ka e njegova te nja po enoviti idejni zasnovi celotne simfonije. Takšne namene
smo zaznavali e v obeh prejšnjih. V poudarjeni obliki pa se izoblikuje šele v tej simfoniji.
Notni primer 3 v prilogi je zasnovan namenoma tako, da nam omenjani Vremšakov
kompozicijski pristop do izbire tematskega gradiva prika e v paradigmatski podobi.
Podobno kot v prvi in drugi simfoniji Vremšak tudi tokrat postavi osnovno glasbeno
zamisel na zaèetek, kot uvodni odsek, ki bo šele pripravil nastop prve teme. V obeh
prejšnjih simfonijah je uvodna tema povzemala poleg glavne teme še kakšno dodatno
misel, ki bo kasneje spregovorila v tem ali onem odseku. V tretji simfoniji pa je uvodni
odsek (t. 1–27), ki bo glavni tematski nosilec celotne skladbe – glasbena ideja v enem
samem kosu, ki se skoraj brez predaha razprostre v razponu treh oktav; v njej kakršnihkoli
vidnih tematskih ‘šivov’ ni mogoèe zaznati. To isto temo bo Vremšak takoj uporabil v
malce bolj jedrnati obliki kot prvo temo prvega stavka (t. 30sl.), ki jo bomo – razen v
prvem stavku, razumljivo – sreèevali še v tretjem (t. 284sl.), predvsem pa kot prvo-glavno
temo v èetrtem rondojevsko zastavljenem stavku. V èetrtem stavku ta tema zopet nastopi
kot glavna, nosilna tema; èeprav je v metrièno malo spremenjeni podobi, njena harmonska
in sporoèilna podoba ostaja enaka. e pogled na citate teme (prim. notni primer 3, 4.
stavek) poka e skladateljev naèrt, da tej temi dodeli posebno prevladujoèe mesto v celotni
simfoniji.24
Kljub še vedno moèni prisotnosti disonantnosti, ki jo Vremšak ohranja tudi v tretji
simfoniji na e uvodoma opisan naèin, so tonalni centri tokrat morda še za spoznanje
jasneje razvidni kot pri drugi simfoniji. Prvi in zadnji stavek sta zgrajena na tonalni osi
f-mola, osrednja dva pa na tonalni osi D-ja z veliko terco; torej zopet v maloterènem oz.
paralelnem tonalnem sorodstvu. Takšna zasnova je sad naèrtnega premisleka. Prav tako v
izpeljavah in v celotnem èetrtem rondojevskem stavku rad uporablja jasne modulantno
zastavljene centre znotraj celih tematskih epizod.
Tretjo simfonijo lahko oznaèimo kot zrel izraz Vremšakovega simfoniènega sloga.
Dramatièni zapleti in razpleti se pribli ajo klasiènim idealom, èeprav ostaja v
24 V t. 1sl. je prva glavna tema. Njej sledijo citati v bolj ali manj variirani obliki še v t. 18sl., 78sl., 116sl.,
140sl.; 199sl. (d-mol), 232sl. (f-mol), 249sl. (b-mol), 255sl. (a-mol), 280sl. (augm.).
152
