Page 149 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 149
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA SAMA VREMŠAKA
Letnici 1969/1972, ki sta s svinènikom oznaèeni na nalepki naslovnice na partituri
(skladateljev rokopis!), namigujeta na vsaj triletno zorenje tega monumentalnega
simfoniènega dela. Vemo, da je njegov oèe Ciril umrl 27. decembra leta 1968. S tem smo
simfonijo umestili tudi v èasovni in glasbeno slogovni ustvarjalni prostor, ki je bil v tistem
èasu zelo ivahen, mestoma razburljiv. Koliko se to odra a v Vremšakovi drugi simfoniji,
bo zopet potrebno posebej in natanèneje pregledati. Na tem mestu se bomo posvetili njeni
zgradbi in tematskemu gradivu, ki ga podajamo v notni prilogi.
Tudi stavki druge Vremšakove simfonije so nanizani v klasièno simfoniènem oblikovnem
nizu, ki je v primerjavi s prvo simfonijo bli ji obièajni zasnovi sonatne oblike: prvemu
hitrejšemu stavku s poèasnejšim uvodom sledi drugi spevnejši in bolj umirjen, ki se
prevesi v kontrastni zakljuèni Allegro-stavek. Podobno kot prvo, tudi to simfonijo
oznaèuje poudarjena notranja rapsodièna razèlenjenost zlasti prvega stavka, in sicer z
natanènimi metronomskimi in agogiènimi oznakami tempov in njihovih nenehnih
menjav. Pred nami je tako naslednja stavèna podoba. 1. stavek: Andante tranquillo
([1/4]=66) – Poco più mosso ([1/2]=76), Allegro molto e con fuoco ([1/4]=138),
[Repriza] Quasi adagio ([1/4]=cca. 60), Allegro con fuoco ([1/4]=144) – Meno mosso
([1/4]=69–72) (tranquillo, sostenuto) – Allegro molto ([1/4]=160) – ([1/4]=80) poco
sostenuto. 2. stavek: II. Meditazione – quasi valse triste; Poco sostenuto ([1/8]=112),
Tempo di valse moderato ([1/8]=104), Tempo Io, Poco lento. 3. stavek: Allegro molto,
vivo e energico ([1/4]=160) – Poco meno, Coda.
Zasedba orkestra je zelo podobna prvi simfoniji,20 saj je te išèe skladateljeve zbranosti
ponovno posveèeno zelo premišljeni in pretehtani tematski obdelavi glasbenih misli, kjer
je inštrumentacija le sredstvo za izra anje, ne pa glavni barvni nosilec. Tukaj ostane
Vremšak zvest svojemu osnovnemu skladateljskemu credu, ki ga bo zasnoval tudi v
ostalih stvaritvah.
Oblikovno so stavki zelo jasni. Podobno kot v prvi simfoniji pa nastane te avnejše
delo pri jasnejšem doloèanju tematskih sklopov. Tudi tukaj sledi isti tehniki brisanja sledi
tonalnih osišè, ki jih skuša prikriti s heterogenimi zvoènimi made i in zavestnimi
nedoslednimi enharmoniènimi interpretacijami segmentov tem, namernimi oèitnimi
preèji ipd., kar bi nakazovalo Vremšakovo te njo po atonalnosti, vendar o njej tudi pri tej
simfoniji ne moremo govoriti. Zgradba je, kljub drugaènemu videzu in slušnemu vtisu,
postavljena na jasna tonalna središèa in to tako izrazito, da bi celo lahko govorili o
simfoniji v Es (z molovo terco). Je pa v tej simfoniji zaznati skladateljevo moènejšo eljo
po disonantnem slogu, ki je ne gre pripisati posvetilu oz. misli na oèetovo smrt. Gre
predvsem za iskanja modernistiènega glasbenega jezika, ki so se v slovenskem prostoru
ravno tisti èas na krilih rahlo zapoznelega modnega trenda moèneje razmahnila skoraj pri
vseh skladateljih tistega èasa. Tudi Vremšak za vse to ni bil neobèutljiv.
Pri analitiènem pregledu nam bodo v oporo notni primeri, ki so v prilogi. Tematsko
gradivo je urejeno v paradigmatskem redu, da lahko moèneje izstopijo notranja tematska
sorodstva posameznih epizod, ki so za simfonika Vremšaka tako znaèilna.
Skladatelj celotno tematsko gradivo ponovno izpostavi takoj v zaèetnem poèasnejšem
delu (prim. notni primer 1: I. Stavek, uvod, tematika A, B in C). Kljub izrazitemu
tematskemu nizanju treh tem – oznaèili smo jih z A, B in C – gre na tem mestu zopet le za
uvodno predstavitev tematskega gradiva, ki bo pogojevalo glasbene zamisli celotne
20 Zasedba je naslednja: 2.2+cing.2+clb.2-4.2.3.1-timp-archi.
149
Letnici 1969/1972, ki sta s svinènikom oznaèeni na nalepki naslovnice na partituri
(skladateljev rokopis!), namigujeta na vsaj triletno zorenje tega monumentalnega
simfoniènega dela. Vemo, da je njegov oèe Ciril umrl 27. decembra leta 1968. S tem smo
simfonijo umestili tudi v èasovni in glasbeno slogovni ustvarjalni prostor, ki je bil v tistem
èasu zelo ivahen, mestoma razburljiv. Koliko se to odra a v Vremšakovi drugi simfoniji,
bo zopet potrebno posebej in natanèneje pregledati. Na tem mestu se bomo posvetili njeni
zgradbi in tematskemu gradivu, ki ga podajamo v notni prilogi.
Tudi stavki druge Vremšakove simfonije so nanizani v klasièno simfoniènem oblikovnem
nizu, ki je v primerjavi s prvo simfonijo bli ji obièajni zasnovi sonatne oblike: prvemu
hitrejšemu stavku s poèasnejšim uvodom sledi drugi spevnejši in bolj umirjen, ki se
prevesi v kontrastni zakljuèni Allegro-stavek. Podobno kot prvo, tudi to simfonijo
oznaèuje poudarjena notranja rapsodièna razèlenjenost zlasti prvega stavka, in sicer z
natanènimi metronomskimi in agogiènimi oznakami tempov in njihovih nenehnih
menjav. Pred nami je tako naslednja stavèna podoba. 1. stavek: Andante tranquillo
([1/4]=66) – Poco più mosso ([1/2]=76), Allegro molto e con fuoco ([1/4]=138),
[Repriza] Quasi adagio ([1/4]=cca. 60), Allegro con fuoco ([1/4]=144) – Meno mosso
([1/4]=69–72) (tranquillo, sostenuto) – Allegro molto ([1/4]=160) – ([1/4]=80) poco
sostenuto. 2. stavek: II. Meditazione – quasi valse triste; Poco sostenuto ([1/8]=112),
Tempo di valse moderato ([1/8]=104), Tempo Io, Poco lento. 3. stavek: Allegro molto,
vivo e energico ([1/4]=160) – Poco meno, Coda.
Zasedba orkestra je zelo podobna prvi simfoniji,20 saj je te išèe skladateljeve zbranosti
ponovno posveèeno zelo premišljeni in pretehtani tematski obdelavi glasbenih misli, kjer
je inštrumentacija le sredstvo za izra anje, ne pa glavni barvni nosilec. Tukaj ostane
Vremšak zvest svojemu osnovnemu skladateljskemu credu, ki ga bo zasnoval tudi v
ostalih stvaritvah.
Oblikovno so stavki zelo jasni. Podobno kot v prvi simfoniji pa nastane te avnejše
delo pri jasnejšem doloèanju tematskih sklopov. Tudi tukaj sledi isti tehniki brisanja sledi
tonalnih osišè, ki jih skuša prikriti s heterogenimi zvoènimi made i in zavestnimi
nedoslednimi enharmoniènimi interpretacijami segmentov tem, namernimi oèitnimi
preèji ipd., kar bi nakazovalo Vremšakovo te njo po atonalnosti, vendar o njej tudi pri tej
simfoniji ne moremo govoriti. Zgradba je, kljub drugaènemu videzu in slušnemu vtisu,
postavljena na jasna tonalna središèa in to tako izrazito, da bi celo lahko govorili o
simfoniji v Es (z molovo terco). Je pa v tej simfoniji zaznati skladateljevo moènejšo eljo
po disonantnem slogu, ki je ne gre pripisati posvetilu oz. misli na oèetovo smrt. Gre
predvsem za iskanja modernistiènega glasbenega jezika, ki so se v slovenskem prostoru
ravno tisti èas na krilih rahlo zapoznelega modnega trenda moèneje razmahnila skoraj pri
vseh skladateljih tistega èasa. Tudi Vremšak za vse to ni bil neobèutljiv.
Pri analitiènem pregledu nam bodo v oporo notni primeri, ki so v prilogi. Tematsko
gradivo je urejeno v paradigmatskem redu, da lahko moèneje izstopijo notranja tematska
sorodstva posameznih epizod, ki so za simfonika Vremšaka tako znaèilna.
Skladatelj celotno tematsko gradivo ponovno izpostavi takoj v zaèetnem poèasnejšem
delu (prim. notni primer 1: I. Stavek, uvod, tematika A, B in C). Kljub izrazitemu
tematskemu nizanju treh tem – oznaèili smo jih z A, B in C – gre na tem mestu zopet le za
uvodno predstavitev tematskega gradiva, ki bo pogojevalo glasbene zamisli celotne
20 Zasedba je naslednja: 2.2+cing.2+clb.2-4.2.3.1-timp-archi.
149
