Page 147 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 147
n Florjanc, ORKESTRALNA DELA SAMA VREMŠAKA
uvodno – epizodo bi lahko hitro zamenjali za prvo temo, saj bomo isto epizodo sreèali tudi
v reprizi (t. 152–157). Vendar ima ta odsek le slu abniško vlogo znanilca prve glavne
teme, ki – kot e reèeno – korenini v istem tematskem brstièu. Prva glavna sonatna tema se
tako dejansko zaène šele na tonalni osi es-mola (t. 13–18). Nanjo se – izza kratke cezure s
korono (t. 18) – tesno ve e še ena tema (t. 19sl.), ki je po znaèaju èustveno bolj izpovedna,
vendar je iz oblikovnega in sporoèilnega vidika še vedno sestavni del prve teme, njen tesni
spremljevalec. Takšen dvokraki prvi tematski sklop je bil v klasièni sonatni formi zelo
obièajen (zlasti pri Mozartu, Beethovnu idr.). Vremšak ga uporabi iz vsebinskih in
kompozicijsko oblikovnih vidikov, saj se bo ta druga ideja prve teme nato (v t. 22)
prelevila neposredno v modulantni most, ki pripelje na tonalno os c-mola (t. 31), kamor bo
v obliki tematskega cepièa vcepljena nato druga tema (t. 34–37/38–41); to pa bomo v
reprizi (t. 170sl.) zaslišali v ‘domaèem’ tonalnem centru es-mola. Izpeljava je nato prav
tako v obliki cepièa vsajena v drugo temo, vendar lahko dokaj jasno zaznamo njen pravi
zaèetek (t. 42sl.). Takšno brisanje tematskih in oblikovnih ‘šivov’ oz. sledi med konci in
zaèetki novih epizod, je za Vremšakov kompozicijski stavek eno od najbolj priljubljenih
kompozicijskih prijemov; je neke vrste Vremšakov prstni odtis, njegov peèat, ki bo delal
preglavice analitikom in dirigentom, èe in ko bodo hoteli pronikniti globlje v njegovo
kompozicijsko zasnovo. Izpeljava spretno ustvarja dramatiène zaplete osnovnih glasbenih
misli in to tako preprièljivo, da bi nas marsikje z lahkoto zavedlo; na primer, da bi epizodo,
ki jo zaigra angleški rog (t. 124sl.) spregledali kot del izpeljave in bi jo imeli za novo temo
in ne kot spretno variirano drugo temo, ki je postavljena na tonalno os dominantnega
b-mola.
Èe obliko prvega stavka strnemo, imamo pred seboj – kljub moènim tonalnim
premikom – jasno zaèrtano naslednjo oblikovno zgradbo: uvod (t. 1–6 in 7–12), prvi
dvokraki tematski sklop (t. 13–18 in t. 19sl.) na tonalni osi es-mola skupaj z modulantnim
mostom do druge teme (t. 34–37/38–41) v c-molu, izpeljava (t. 42–151), ki se s pomoèjo
moène cezure – pavze s korono (t. 151) – prevesi v reprizni del (t. 152–218) s codo (t.
219–252), t. j. do konca. Toliko o analitiènem orisu, ki al ne more razkriti bistvenih
vsebinskih in dramatiènih sporoèil Vremšakovega stavka. To bo lahko razodel poglobljen
analitièni opis, ki na tem mestu presega okvirje razprave.
Drugi stavek je oblikovno gledano povsem obièajen klasièni spevni stavek v pesemski
AA-BB-AA’ obliki z daljšo codo. Vendar to samoumevno ‘klasièno obièajnost’ Vremšak
preoblikuje na njemu lasten naèin. Gibanje spevne tematike ni poèasnega znaèaja, marveè
je – kljub še vedno melanholiènemu ozraèju es-mola – v ivahnejšem tempu, ki ga
skladatelj zahteva v hitrem Vivace ([3/4]=100). Tudi èlenitev tega prvega
ekspozicijskega odseka oz. e kar oblikovnega dela – saj obsega dobro tretjino skladbe –
je moèno zlo ena in tudi tukaj zopet rapsodièna, skoraj rondojevska: A (t. 1–32) – B (t.
33–54) – A’ (t. 55–85) – C (t. 86–120) – A’’+coda (t. 121–160). Drugi oblikovni odsek (t.
161–258), t. j. izpeljavo, si je Vremšak zamislil in poimenoval z oznako Trio, ki poteka v
bolj umirjenem tempu (Poco meno, [3/4]=80) na tonalni osi C-dura, kot svetli
vzporedni/paralelni protipol es-mola. Ta optimistièna tema bo, kot bomo kmalu videli,
skladatelju še enkrat slu ila kot glavna tematska snov za njegov celotni tretji stavek.
Zadnji odsek drugega stavka je obièajna repriza, oz. ponovitev prvega, in sicer v deloma
bolj ali manj moèno variiranih segmentih (t. 259–405), na katerega se neposredno ve e
zopet zakljuèna coda (t. 406–441).
147
uvodno – epizodo bi lahko hitro zamenjali za prvo temo, saj bomo isto epizodo sreèali tudi
v reprizi (t. 152–157). Vendar ima ta odsek le slu abniško vlogo znanilca prve glavne
teme, ki – kot e reèeno – korenini v istem tematskem brstièu. Prva glavna sonatna tema se
tako dejansko zaène šele na tonalni osi es-mola (t. 13–18). Nanjo se – izza kratke cezure s
korono (t. 18) – tesno ve e še ena tema (t. 19sl.), ki je po znaèaju èustveno bolj izpovedna,
vendar je iz oblikovnega in sporoèilnega vidika še vedno sestavni del prve teme, njen tesni
spremljevalec. Takšen dvokraki prvi tematski sklop je bil v klasièni sonatni formi zelo
obièajen (zlasti pri Mozartu, Beethovnu idr.). Vremšak ga uporabi iz vsebinskih in
kompozicijsko oblikovnih vidikov, saj se bo ta druga ideja prve teme nato (v t. 22)
prelevila neposredno v modulantni most, ki pripelje na tonalno os c-mola (t. 31), kamor bo
v obliki tematskega cepièa vcepljena nato druga tema (t. 34–37/38–41); to pa bomo v
reprizi (t. 170sl.) zaslišali v ‘domaèem’ tonalnem centru es-mola. Izpeljava je nato prav
tako v obliki cepièa vsajena v drugo temo, vendar lahko dokaj jasno zaznamo njen pravi
zaèetek (t. 42sl.). Takšno brisanje tematskih in oblikovnih ‘šivov’ oz. sledi med konci in
zaèetki novih epizod, je za Vremšakov kompozicijski stavek eno od najbolj priljubljenih
kompozicijskih prijemov; je neke vrste Vremšakov prstni odtis, njegov peèat, ki bo delal
preglavice analitikom in dirigentom, èe in ko bodo hoteli pronikniti globlje v njegovo
kompozicijsko zasnovo. Izpeljava spretno ustvarja dramatiène zaplete osnovnih glasbenih
misli in to tako preprièljivo, da bi nas marsikje z lahkoto zavedlo; na primer, da bi epizodo,
ki jo zaigra angleški rog (t. 124sl.) spregledali kot del izpeljave in bi jo imeli za novo temo
in ne kot spretno variirano drugo temo, ki je postavljena na tonalno os dominantnega
b-mola.
Èe obliko prvega stavka strnemo, imamo pred seboj – kljub moènim tonalnim
premikom – jasno zaèrtano naslednjo oblikovno zgradbo: uvod (t. 1–6 in 7–12), prvi
dvokraki tematski sklop (t. 13–18 in t. 19sl.) na tonalni osi es-mola skupaj z modulantnim
mostom do druge teme (t. 34–37/38–41) v c-molu, izpeljava (t. 42–151), ki se s pomoèjo
moène cezure – pavze s korono (t. 151) – prevesi v reprizni del (t. 152–218) s codo (t.
219–252), t. j. do konca. Toliko o analitiènem orisu, ki al ne more razkriti bistvenih
vsebinskih in dramatiènih sporoèil Vremšakovega stavka. To bo lahko razodel poglobljen
analitièni opis, ki na tem mestu presega okvirje razprave.
Drugi stavek je oblikovno gledano povsem obièajen klasièni spevni stavek v pesemski
AA-BB-AA’ obliki z daljšo codo. Vendar to samoumevno ‘klasièno obièajnost’ Vremšak
preoblikuje na njemu lasten naèin. Gibanje spevne tematike ni poèasnega znaèaja, marveè
je – kljub še vedno melanholiènemu ozraèju es-mola – v ivahnejšem tempu, ki ga
skladatelj zahteva v hitrem Vivace ([3/4]=100). Tudi èlenitev tega prvega
ekspozicijskega odseka oz. e kar oblikovnega dela – saj obsega dobro tretjino skladbe –
je moèno zlo ena in tudi tukaj zopet rapsodièna, skoraj rondojevska: A (t. 1–32) – B (t.
33–54) – A’ (t. 55–85) – C (t. 86–120) – A’’+coda (t. 121–160). Drugi oblikovni odsek (t.
161–258), t. j. izpeljavo, si je Vremšak zamislil in poimenoval z oznako Trio, ki poteka v
bolj umirjenem tempu (Poco meno, [3/4]=80) na tonalni osi C-dura, kot svetli
vzporedni/paralelni protipol es-mola. Ta optimistièna tema bo, kot bomo kmalu videli,
skladatelju še enkrat slu ila kot glavna tematska snov za njegov celotni tretji stavek.
Zadnji odsek drugega stavka je obièajna repriza, oz. ponovitev prvega, in sicer v deloma
bolj ali manj moèno variiranih segmentih (t. 259–405), na katerega se neposredno ve e
zopet zakljuèna coda (t. 406–441).
147
